Značka: IJS

Značka: IJS

Cepljenje

Kako ustaviti prilivanje olja na ogenj epidemije, ki je že prešla v peti val

Ker se pri nas še vedno skoraj četrtina prebivalstva (23 odstotkov), starejšega od 50 let, iz najrazličnejših razlogov ni odločila za zaščito s cepljenjem, ti posamezniki v obdobju izjemno hitrega naraščanja okužb z novim koronavirusom ostajajo izpostavljeni hujšemu poteku bolezni in zapletom, ki zahtevajo zdravljenje v enotah intenzivne terapije in so za premnoge obolele usodne. Zato je vrh slovenske medicinske stroke pozval k takojšnji uvedbi pravila PC (preboleli, cepljeni), ne več PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Nevrodegenerativne bolezni

Novo upanje na vijugavi poti iskanja zdravila za bolnike z ALS

Vzrokov za nastanek amiotrofične lateralne skleroze (ALS), hude, neozdravljive, hitro napredujoče nevrodegenerativne bolezni, raziskovalci še vedno niso odkrili, vsaj ne v tako filigranskem, neovrgljivo zanesljivem smislu, da bi lahko razvili učinkovito zdravilo. Toda eppur si muove, bi lahko rekli, kajti skupina raziskovalcev iz 22 držav je odkrila nove gene, katerih patološke različice povečujejo tveganje za nastanek bolezni ALS. Tako je danes znanih 15 takšnih genov, kar številnim neznankam navkljub vendarle vzbuja upanje za zdravljenje, ki bo usmerjeno v delovanje bioloških procesov, povezanih z ALS.

Zdrava izbira

Vpliv prehranskih vlaknin na zdravje so poznali že v antični Grčiji, vendar še danes kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo hrane, ki lahko prepreči nastanek diabetesa, raka ali srčno-žilnih obolenj

Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.

Ukrepi

Pljuvanje v lastno skledo

Čeprav bi lahko že davno sledili zgledu držav, v katerih je civilizacijska zrelost pripomogla h koreniti omejitvi širjenja okužb z novim koronavirusom, smo na Slovenskem v vse prej kot zavidljivi situaciji. Po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo v temno rdeči fazi epidemije in ta je še vedno v polnem razmahu. V javnosti pa se še kar vrstijo odzivi, s katerimi želijo niti ne tako zelo osamljeni posamezniki zanikati resnost epidemije in spodbujati zavračanje zaščitnih ukrepov – vse to pa je, seveda, mogoče pričakovati v primeru, ko si ob izbruhu nečesa tako nepredstavljivega, kot je pandemija povsem nove, pred tem nepoznane bolezni, podajo roko nezrela demokracija, preračunljivost odločevalcev in interesno kupčkanje na račun prebivalstva.