Kako uspešna je danes medicina pri obvladovanju tega resnega zdravstvenega izziva, zaznamovanega z nenehnim naraščanjem števila obolelih, ki potrebujejo ažurno, kakovostno, celovito in vse prej kot enostavno obravnavo – zlasti v primerih, ko napredovanje bolezni vodi v hude zaplete, od slepote do odpovedi ledvic, od srčnih napadov in možganskih kapi pa vse do amputacije spodnjih okončin? Za bolnike z diabetesom je pri nas dobro poskrbljeno, zatika pa se, tako kot nasploh v zdravstvu, pri dostopnosti do storitev, kjer so, med drugim, pri zagotavljanju enakih možnosti tako zgodnje diagnostike kot pravočasnega začetka zdravljenja in celovite diabetične oskrbe, še vedno opazna odstopanja. 

Na to nevralgično točko zdravstvenega sistema, ki lahko izrazito vpliva na uspešnost zdravljenja, opozarja ves svet – in na to še dodatno opominja ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, ki ga tokrat zaznamuje slogan 'Izobraževanje za boljšo prihodnost'.

Od spremembe načina življenja do zdravil in inzulina

Pri sladkorni bolezni tipa 1, za katero pogosteje zbolevajo otroci, se previsok krvni sladkor zdravi z inzulinom. Diabetes tipa 2, ki praviloma nastane tudi ali predvsem zaradi nezdravega načina življenja, je bila nekdaj »bolezen odraslih«, danes pa na račun premalo gibanja, preveč sedenja in nezdravega prehranjevanja za to obliko sladkorne bolezni zbolevajo tudi že otroci; pri tem tipu diabetesa je način zdravljenja odvisen od kliničnega poteka bolezni in njenega stanja ob postavitvi diagnoze. 

Sprva zadošča že sprememba prehrane z več gibanja in posledičnim zmanjšanjem telesne teže, kasneje se diabetolog odloči za zdravljenje z zdravili, ki delujejo prek različnih mehanizmov; ko njihovi učinki izzvenijo, pa tudi bolnik s sladkorno boleznijo tipa 2 potrebuje zdravljenje z inzulinom – letos mineva 100 let od njegovega odkritja. 

Redno pregledovanje očesnega ozadja in delovanja ledvic ter preverjanje prekrvavitve nog in drugih znakov srčno-žilnih obolenj preverjeno pripomore k zgodnjemu odkritju zapletov in takojšnjemu ukrepanju, ki prepreči najhujše zaplete.

Programi za boljše obvladovanje diabetesa in nova priporočila

Medicinske sestre, specializirane za izobraževanje o sladkorni bolezni, poudarjajo, da so zdravila in sodobni pripomočki za spremljanje koncentracije glukoze v krvi sicer nujni in nepogrešljivi, toda osebe s sladkorno boleznijo morajo, če naj bo zdravljenje uspešno, dobro poznati tudi najnovejša priporočila glede prehrane in gibanja.

»Vrsto let se je prepovedovalo ali odsvetovalo veliko živil, uveljavila se je celo dieta za sladkorno – nova priporočila pa ničesar ne prepovedujejo, nobene hrane ne odsvetujemo. Zato moramo z izobraževanji, ki so od letos dostopna vsem, poskrbeti, da se nihče v Sloveniji ne bi več po nepotrebnem spraševal, ali lahko poje banano ali ne,« meni medicinska sestra Jana Klavs, edukatorica za sladkorno bolezen ter predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji; sekcija deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege. 

Nabor različnih izobraževalnih programov je zasnovan tako, da bi obolelim z na novo postavljeno diagnozo pomagali, da z boleznijo, ki ni ozdravljiva, živijo čim bolj normalno. Nasploh pa velja, da je izobraževanje, ki se odvija v zdravstvenih domovih (v centrih za krepitev zdravja ali v zdravstveno-vzgojnih centrih), na voljo tako posameznikom z visokim tveganjem za nastanek diabetesa kot tudi sladkornim bolnikom – ves čas zdravljenja. 

Tudi na sekundarni ravni zdravstvenega varstva je trenutno v pilotni fazi pet programov (Tabletka, Inzulin, Fit, Nosečka, Prehranska terapija), ki zagotavljajo celovit in celosten pristop, kajti pri sladkorni bolezni, ki obolelega spremlja vse življenje, je nujna tako stalna podpora zdravstvenega tima za obravnavo diabetesa kot tudi usklajena obravnava za doseganje ustreznih vrednosti krvnega sladkorja, krvnega tlaka in maščob v krvi.

(Po)moč lekarniškega svetovanja

Sladkorni bolniki se pogosto posvetujejo tudi z lekarniškimi farmacevti, pri katerih lahko izmerijo krvni sladkor in se pogovorijo tako o kakovostni samokontroli kot o doseganju optimalnih vrednosti krvnega sladkorja. V lekarni diabetikom pregledajo seznam zdravil, ki jih jemljejo, in preverijo način njihove uporabe ter morebitno součinkovanje med zdravili. 

»Da bi izboljšali kakovost življenja posameznikov s sladkorno boleznijo, jih seznanjamo z dejavniki tveganja in možnostmi nefarmakološkega zdravljenja, kot so izbira zdrave prehrane, izvajanje redne telesne dejavnosti in zmanjšanje telesne mase v primeru prekomerne telesne teže. Pri zdravljenju z zdravili pa spodbujamo redno jemanju zdravil, ki mora biti v skladu s predpisanimi navodili, kajti pri tem vseživljenjskem zdravljenju se terapija spreminja in nadgrajuje,« poudarja asist. dr. Boštjan Martinc, nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški zbornici Slovenije.  

Med različnimi tipi diabetesa (tip 1, tip 2, sladkorna bolezen v nosečnosti oziroma gestacijski diabetes ...) je najpogostejša sladkorna bolezen tipa 2, ki je prisotna pri več kot 90 odstotkih diabetikov; vsi tipi pa imajo skupno lastnost: previsoko koncentracijo glukoze v krvi. 

Skrite nevarnosti kronične hiperglikemije

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je previsok krvni sladkor (hiperglikemija) pri tipu 2 posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina – hormona, ki uravnava glukozo v krvi –, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem na mišičje in jetra. Ker okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, pojasnjuje predsednica lekarniške zbornice mag. Darja Potočnik Benčič.

Ob tem Darja Potočnik Benčič opozarja, da v številnih primerih sladkorno bolezen tipa 2 odkrijejo šele več let po njenem nastanku, ko se oboleli že začne spopadati z drugimi zdravstvenimi težavami oziroma z zapleti, ki jih narekuje diabetes; med takimi je, denimo, kronična hiperglikemija, posledica nenadzorovane sladkorne bolezni, ki sčasoma lahko povzroči resne poškodbe živcev in krvnih žil ter je ena od glavnih vzrokov za nastanek slepote, odpovedi ledvic, srčnega napada, možganske kapi ali amputacije prizadetega dela spodnjih okončin.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.