Značka: zbornica zdravstvene in babiške nege

Značka: zbornica zdravstvene in babiške nege

Etika

Aktualna čivkarska »afera« prof. dr. Brigite Skela Savič – od pozivanja k petkovemu protestu do zahteve po popolni zapori države

Čeprav je težko verjeti, je stanje, ki ga v zadnjem obdobju povzroča pospešeno širjenje okužb z delta različico novega koronavirusa, pri nas slabše kot pred letom dni, ko še ni bilo na voljo zaščite, ki človeka obvaruje pred najtežjimi zapleti bolezni COVID. Zaprtja družbe trenutno (še) ni, razmere so nepredvidljive, jasno pa je, da ob tako pospešenem kroženju virusa absolutno velja upoštevati prav vse priporočene zaščitne ukrepe – da se ne okužimo in da okužbe ne prenašamo naprej, kajti le tako bo mogoče čim prej ustaviti kalvarijo v enotah intenzivne terapije, preprečiti pospešeno ugašanje življenj zaradi akutnih zapletov po okužbi s SARS-CoV-2 in tudi vsem drugim bolnikom, ki potrebujejo celovito in pravočasno obravnavo, omogočiti dostop do zdravstvenega varstva, ki je že vse predolgo močno okrnjen, pogojen s pomanjkanjem strokovnega kadra in mankom logističnih zmogljivosti. V teh okoliščinah je tvit oziroma čivk vidne predstavnice zdravstvene nege, strokovnjakinje na področju menedžmenta, raziskovalke in predavateljice na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin ter članice združenja za dostojno starost Srebrna nit prof. dr. Brigite Skela Savič, ki se je leta 2018 tudi politično angažirala v stranki SD, močno odmeval. Predvsem v negativnem smislu.

Organizacija

Zakaj medicinske sestre odhajajo in zakaj neurejene razmere v zdravstveni negi predstavljajo kockanje z življenji – odprto pismo Klemena Markeša

Pomanjkanje negovalnega kadra je že desetletja pripoznano kot ena izmed pomembnejših ahilovih pet slovenskega zdravstva, zlasti v tistih vejah medicine, kjer so medicinske sestre leta in desetletja izpostavljene najtežjim delovnim pogojem, delo pa opravljajo za plačilo, ki le še dodatno potrjuje podcenjenost te profesije. Pandemija COVID je razmere, ki bi jih v našem zdravstvu morali že davno sanirati, le še dodatno razgalila. Medicinske sestre, zlasti tiste s srednješolsko izobrazbo, odhajajo še bolj pospešeno kot prej, kajti delo v tako izjemnih razmerah, kot jih narekuje zaščita pred okužbo z novim koronavirusom v enotah intenzivne terapije, je izčrpavajoče in ogrožujoče.

Varnost in kakovost

Čas se izteka – kdo bo prevzel odgovornost za to, da ponižane medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo bežijo iz zdravstva v druge, bolje plačane poklice?

»Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, v zdravstveni negi, obe znata popolnoma enako – nič,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si pred dvema letoma poudaril Klemen Šuligoj, diplomirani zdravstvenik, ki se zavzema za odpravo vnebovpijočih krivic, pri nas pred leti povzročenih medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo. Njegovo osnovno strokovno in etično vodilo ostaja enako: poskusiti zajeziti propad tega poklica v Sloveniji. Razmere so se v tem času resda spremenile, a ne na bolje – v zadnjem času se v javnosti vrstijo opozorila o pospešenem odhajanju medicinskih sester iz zdravstva in iz poklica, za katerega so se izobraževale.

Ukrepi

»Če naših opozoril ne boste vzeli resno, morda epidemija COVID-19 v prihajajoči jeseni in zimi ne bo vaša edina skrb!« ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočajo sindikati

Zaposlenim v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki v aktualnih epidemioloških razmerah delajo na najbolj izpostavljenih področjih – jemljejo brise, skrbijo za okužene, delajo v enotah intenzivne terapije, na urgenci, v laboratorijih, lekarnah ... – in ki, »ne glede na situacijo, sprejmejo vse in vsakogar«, je prekipelo. V današnjem javnem pozivu za enakopravno obravnavo, vzpostavitev socialnega dialoga in ohranitev javnega zdravstva so ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočili, naj sanira svoj odnos do vseh zaposlenih v zdravstvu, ne le do ene poklicne skupine, kajti v nasprotnem primeru obstaja precejšnja verjetnost za nastanek spontane stavke. Jasno je, da bi bile v danih razmerah posledice uničujoče: prišlo bi do popolnega kolapsa zdravstvenega sistema. In kaj je sprožilo tako odločen revolt, za zdaj v pisni obliki?

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Ukrepi

Hladen tuš za medicinske sestre, odzivi različni

Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.

Ukrepi

Pacient, kdo bo tebe negoval, ko medicinskih sester ne bo več?

Ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen poklic opravlja medicinska sestra, ki mu ne bi bilo jasno, kakšno predanost zahteva njeno delo v skrbi za paciente, zlasti na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s najtežjimi obolenji, nemočnimi, oslabljenimi, tako rekoč povsem odvisnimi od tuje pomoči. Vsi vemo, kako predano mora biti delo v zdravstveni negi – in kako hudo in nevzdržno je, kadar se poslanstvo tega pomembnega poklica, morda v podobi zgolj ene na tisoč oseb, ki ji (z)manjka empatije in predanosti, etike ali strokovnosti, izjalovi. Tudi to se zgodi. In se dogaja. Vendar tokrat ni govora o tem – trenutno so oči vseh, ki delajo v zdravstveni negi, najsi bodo to bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre ali diplomirane medicinske sestre, uprte v izvršilno oblast, ki je obljubila, da bo s sprejetjem ključnega dokumenta za to profesijo končno pomagala odpraviti krivice, povzročene pred desetletjem – predvsem srednje izobraženemu kadru.