Jasno je, da so razmere v zdravstvu težke, neustrezne in neurejene, zlasti z zornega kota obolelih, ki so na zdravnika, diagnostiko ali na začetek zdravljenja primorani čakati vse dlje, nekateri resnično nedopustno dolgo. Problemi danes kulminirajo že v osnovnem zdravstvu, saj pacient, na primer, potem, ko pridobi napotnico za preiskavo oziroma diagnostiko, ne more verjeti, da bo v vrsti čakajočih obtičal najmanj za poldrugo leto ali celo dlje, kljub nevzdržnim težavam, ki ga mučijo. Ljudje se na takšno stanje odzivajo različno – nekateri z jezo, drugi z žalostjo, tretji z apatijo ... V stiski pa so vsi, tako pacienti kot zaposleni v zdravstvu.

Kot vse kaže, se razmere v sistemu zdravstvenega varstva še nekaj časa ne bodo izboljšale – a za to ne kaže kriviti zaposlenih, pa naj bodo to zdravniki, medicinske sestre, negovalci ali zaposleni v administraciji. Omenjeni namreč niso bili v vlogi kreatorjev zdravstvene politike, ki v preteklosti ni znala pravočasno in ustrezno načrtovati sprememb – posledice pa se danes kažejo na različnih ravneh in tudi v številnih anomalijah, o katerih je govora tudi ali predvsem v zadnjem času. 

Vrh ledene gore, ki kliče po zaščiti in pomoči

Vse to je, resnici na ljubo, zgolj vrh ledene gore, ki jo bo toplogredni učinek zdravstveno-sistemskih razmer in razmerij očitno razgalil do obisti – enako pa velja za odnose posamičnih uporabnikov sistema do zaposlenih, ki so izgubili stik z empatično in razumsko platjo sobivanja v družbi.

Naj ob tem spomnimo na aktualna opozorila zdravniške zbornice ter zbornice zdravstvene in babiške nege o porastu nasilnih ekscesov, zato obe zbornici poskušata zaposlene opolnomočiti za ustrezno odzivanje v primeru nasilnih dogodkov ter jim zagotoviti ustrezno zaščito in tudi strokovno pomoč.

Pacient grozil, da bo vsem v zdravstvenem domu polomil noge

V omenjenem primeru je nezadovoljni pacient zaposlenima v ambulanti družinske medicine kamniškega zdravstvenega doma grozil, da bo vsem v tem zdravstvenem domu polomil noge, saj da njemu nihče ne bo določal, kdaj bo dobil zdravila.

Tamkajšnji specialist družinske medicine Rok Ravnikar – pacient je grozil medicinski sestri in njemu – je eksces prijavil policiji; na policijski postaji v Kamniku so zaradi dejanja grožnje podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani – zunanji oddelek v Domžalah, kjer pa so ovadbo zoper pacienta zavrgli, češ da je šlo za splošne grožnje, ki niso bile toliko konkretizirane, da bi bilo na njihovi osnovi mogoče sklepati o verjetnosti zagroženega dejanja.

V strokovno-medicinskih krogih takšno sklepanje razumejo kot dokaj naivno in potencialno nevarno, kajti nekaj zelo konkretnih dogodkov iz preteklosti nedvoumno potrjuje, da izbruhi nasilja ne ostanejo vedno le na verbalni ravni – zato se zdravniki že nekaj časa sprašujejo, kaj bo tisto, ki bo sprožilo ustrezni in ažurni odziv tudi na pravosodni ravni.

Če ne groziš nekomu konkretno, ni elementov kaznivega dejanja?

Grožnje pacienta so na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (zunanji oddelek v Domžalah), ki je ocenilo, da kazenska ovadba »nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje«, razumeli takole: »Njegove navedbe o polomljenju nog vsem v ZD Kamnik namreč ne izpolnjujejo zakonskih zahtev o konkretizaciji in individualizaciji oseb, katerim so bile te grožnje namenjene.«

Rok Ravnikar, ki med drugim pri zdravniški zbornici predseduje odboru za osnovno zdravstvo, takšnega odziva slovenskega tožilstva in sodstva, ki ni unikum, ne more in noče razumeti, kajti, kot poudarja v javnem odzivu: »Če torej ne groziš nekomu konkretno, ampak vsem, ni elementov kaznivega dejanja. Usta vseh so polna boja proti nasilju in sovražnemu govoru, v praksi je to zgolj tema za politično obračunavanje – državljani pa ostajajo brez zaupanja v institucije in brez varnosti ...«.

Deset kazenskih ovadb še brez odziva ...

Ker verbalno nasilje očitno dobiva predikat sprejemljivosti v sodobni družbi, ki jo je v zadnjih letih močno zaznamovala in spremenila tudi pandemija, se bosta zbornici povezali v pripravi sporočil, ki naj bi spodbujala k (ponovni) vzpostavitvi normalnih, prijaznih odnosov. (Le) takšen pristop je – in to velja za obe strani, tako za zaposlene v zdravstvu kot za njegove uporabnike – osnova tudi za dobro obravnavo ter za vzpostavitev zaupnega odnosa med, na primer, zdravnikom in pacientom, kar nenazadnje vpliva tudi na učinkovitost in uspešnost zdravljenja.

Naj ob tem spomnimo, da je zdravniška zbornica pred slabima dvema mesecema (3. februarja) vložila deset kazenskih ovadb zoper posameznike, ki so pod objavami skupine Mladi zdravniki Slovenije grozili in širili sovražni govor. Ker se preiskovalni organi na prejete ovadbe niso odzvali, je vodstvo zdravniške zbornice danes ponovno prosilo za odziv in za pojasnilo glede obravnave prijav zaradi spodbujanja sovraštva in nasilja do zaposlenih v zdravstvu.

Simbolične fotografije: iStock; dokument: javna objava Roka Ravnikarja

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani