Varnost in kakovost

Usta vseh so polna boja proti nasilju in sovražnemu govoru, v praksi pa ...

Mar res živimo v takšni družbi, v kateri so izrečene resne in nedopustne grožnje, v konkretnem primeru o lomljenju nog, kljub prijavi ovrednotene kot nekaj, kar nima ustrezne osnove oziroma vseh znakov, na podlagi katerih bi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani lahko ukrepalo po pravnih uzusih, veljavnih za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog? V konkretnem primeru namreč ni šlo za duel posameznikov v vinjenem ali kakorkoli drugače neprištevnem stanju, ki sta predolgo konzumirala ponudbo lokalnega bara in posledično izgubila nadzor nad svojim obnašanjem – takšnih groženj so bili deležni zaposleni v zdravstvenem domu Kamnik, pri čemer glede pojavnosti nasilja nad zdravstvenimi delavci, pa čeprav »samo« verbalnega, ne gre za osamljeni primer. Skrb vzbuja dejstvo, da takšno nedopustno dogajanje očitno dobiva skupni imenovalec, kakršnega v civilizirani, razviti, empatični in humano naravnani družbi ne bi smelo biti: nasilje kljub prijavam pogosto ostane nekaznovano, njegova pojavnost pa se povečuje.

Varnost in kakovost

»Po koliko smrtih odgovor ministrstva za pravosodje ne bo več negativen?«

Slovenski zdravniki niso le zgroženi, ampak se počutijo tudi ogrožene. Za to je kriva komunikacija, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, k temu so pripomogli tudi nasilni ekscesi, do katerih prihaja v klinični praksi. Kaj narediti, da bi takšno nasilno dogajanje preprečili, kaj storiti, da bi zaupanje med pacienti in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci povrnili na raven, ki predstavlja podstat za uspešno zdravljenje? Kako preprečiti različnim politično-interesnim skupinam, da stiske, v katero ene in druge postavlja še vedno neoptimalno delujoči sistem, te ne bi več izrabljale v svoj prid? Vemo namreč, da se tako le še dodatno poglablja komunikacijski prepad, ki onemogoča kakovostno in varno delo v zdravstvu, ki je že tako ali tako na hudi preizkušnji zaradi nedopustno dolgih čakalnih vrst za diagnostiko in zdravljenje. Zdravniki so se zdaj na plaz nedopustnih žaljivk in groženj odzvali – med drugim s kazenskimi ovadbami zoper deset znanih storilcev.

Varnost in kakovost

»Predlagamo, da se nedostojno obnašanje do zdravstvenih delavcev, blatenje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje obravnava enako kot verbalni delikti proti uradnim osebam – na sodišču, po uradni dolžnosti in ne kot zasebna tožba«

Medicina predstavlja prvenstveni azil, kamor se zateče slehernik, ko zboli – v prepričanju, da mu bodo zdravnik in vsi, ki sodelujejo v ožjem strokovnem timu, pomagali po najboljših močeh. Takšno je poslanstvo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. In takšno je tudi prepričanje zavarovancev, ki so pripravljeni (ali primorani) vse življenje vplačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, upajoč, da bodo takrat, ko bodo imeli konkretne zdravstvene težave, dobili pričakovano pomoč – strokovno pomoč, ki bo pravočasna, kakovostna in varna. Toda v našem zdravstvenem sistemu se že leta in desetletja dogaja marsikaj, kar bi morali že davno urediti in sanirati, vendar se to ni zgodilo. Zdaj, po hudi izkušnji s pandemijo, ki je vse prej kot optimalno stanje še dodatno poslabšala, že prej nedopustno dolge čakalne dobe pa še podaljšala, so razmere prešle na raven nedopustnega – tudi na ravni komunikacije, na ravni odnosa med bolniki ter zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Na plan je v vsej neizrekljivi nedopustnosti izbruhnilo tudi tisto, kar ni vredno civiliziranega človeka – nasilje, verbalno in fizično.

Varnost in kakovost

Kako obvladati številne obraze nasilja, s katerimi se srečujejo zaposleni v zdravstvu

Petnajstletna deklica iz družine s šestimi otroki je zaradi težav s hranjenjem in samomorilne ogroženosti morala na zdravljenje v bolnišnico. Dekletove težave so se začele kopičiti med epidemijo, v času šolanja na daljavo. Pred tem je bila v šoli uspešna, imela je veliko prijateljev, med šolanjem od doma pa se je zaprla vase, se umaknila od vrstnikov, prenehala je zahajati v družbo. Starši, ki so videli, da ima resne težave, temu niso posvečali pozornosti. Sledil je poskus samomora ... V bolnišnici je dekle psihologinji in medicinski sestri sčasoma zaupalo, da se mama in oče pogosto prepirata in sta drug do drugega tudi fizično nasilna. Počasi pa je spregovorila tudi o tem, da je bila pred letom dni žrtev spolnega nasilja. Storilec je bil sorodnik; starši kljub temu, da so za to kaznivo dejanje izvedeli, niso ukrepali. V bolnišnici pa so ukrepali – na podlagi žrtvine izpovedi so podali prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nad mladoletno osebo, sledila pa je tudi prijava na center za socialno delo.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.