Pobuda, da bi zaposlene v javnem zdravstvu izenačili z uradnimi osebami, ni nova. Že pred več kot petimi leti je bil oblikovan predlog, da bi nasilni izpad, usmerjen na, denimo, zdravnika ali medicinsko sestro, obravnavali kot napad na uradno osebo. Toda ministrstvo za pravosodje je predlog, katerega pripravo sta spodbudili dve smrti, povzročeni z nasiljem, zavrnilo. Pred približno poldrugim letom so zdravniki na vrata in vest pravosodnega ministrstva potrkali znova, zgodilo se ni nič. Zato so se odločili za konkretnejše ukrepanje: za zbiranje podpisov, ki bi nedvoumno sporočili, da slovenska družba ne pristaja na kakršnokoli obliko nasilja, usmerjenega v zdravnike, medicinske sestre in predstavnike drugih strok v zdravstveni sferi. Jim bo do prihodnjega ponedeljka uspelo zbrati dovolj podpisov za sprožitev zakonodajnih sprememb?

Zakonodajna pobuda za spremembo kazenskega zakonika, s katero bi nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu, zlasti nad zdravniki in medicinskimi sestrami, kriminalizirali, ni izvirna zamisel. Slovenija se v konkretnem primeru želi zgledovati po drugih državah, kjer so za tovrstno zaščito zaposlenih v zdravstveni sferi že poskrbeli. Ker se pri nas izvršilno-zakonodajna oblast ni odzvala na pozive k tovrstnemu ukrepanju oziroma pripravi in sprejetju ustreznih zakonodajnih sprememb, sta za civilno pobudo poskrbeli zdravnici, ki že dlje spremljata nasilne ekscese v zdravstveni sferi ter pomagata pri preprečevanju le-teh.

O tej temi smo na zdravstvenem portalu že v preteklosti podrobneje pisali.

In kaj naj bi se oziroma se bo spremenilo? Na podlagi novega člena, dodanega v kazenski zakonik, se bo napad na nekoga, ki je zaposlen v zdravstvu, obravnaval enako kot napad na uradno osebo, kar pomeni, da se bo takšno nasilje, v tem primeru opredeljeno kot kaznivo dejanje, preganjalo po uradni dolžnosti. 

Predlagateljem zakonodajne spremembe je jasno, da omenjeni ukrep, ko bo zaživel, ne bo preprečil nasilja – zavedajo pa se, da bo bistveno glasneje kot doslej sporočal, da morajo nasilni dogodki v zdravstvu, v katerih se v vlogi žrtev najpogosteje znajdejo medicinske sestre, postati nedopustni in nikakor ne (več) ostati nekaznovani.

»V spominu mi je ostal bolnik, ki so ga spremljali policisti in varnostniki. Bil je vklenjen in agresiven. Grozil je vsem: policistom, varnostnikom, zdravnikom in medicinskim sestram. Komaj so ga krotili. Če bi se rešil lisic in me dobil v roke, bi me verjetno raztrgal,« je travmatolog Aleš Fischinger v stanovskem glasilu Isis opisal svojo nedavno izkušnjo z nasiljem na delovnem mestu (urgentnem kirurškem bloku). Pojasnil je, da so nasilno obnašanje poskušali umiriti z različnimi, tako imenovanimi deeskalacijskimi pristopi, ki pa so bili vsi po vrsti neuspešni. »Mirno smo morali prenašati njegovo vpitje, številne psovke in grožnje,« kar je trajalo več ur, dokler niso bile opravljene vse preiskave, na podlagi katerih je bilo mogoče izključiti poškodbe in bolezni, ki bi lahko povzročile izbruh takšne agresivnosti. Pokazalo se je, da je pacient »le« pod vplivom alkohola. 

Skrb vzbujajoč podatek je, da bo do prihodnjega ponedeljka, ko se zbiranje podpisov po dveh mesecih zaključi, treba zbrati še približno 1000 podpisov. Doslej so namreč te postopke, kot je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozoril mladi zdravnik Luka Puzigaća, med drugim oteževale in onemogočale nenehne tehnične težave pri delovanju e-uprave (več o tem v spodnjem intervjuju).

Po drugi strani pa se velja vprašati, kaj pravzaprav je narobe z našo družbo, da izboljšanja pogojev za delo v javno-zdravstveni sferi ne razumemo kot osnovni postulat, ki omogoča celovito, varno, kakovostno in ažurno obravnavo obolelih. Nasilje je ekscesni pojav, njegova pojavnost naj bi sovpadala z neobvladljivim, nedopustnim obnašanjem redkih posameznikov – a takih je na površje družbe v zadnjih letih priplavalo kar nekaj. Zato bi onemogočanje nasilnih pojavov moralo postati skrb vseh nas, ne le v zdravstvu zaposlenih.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.