Nove smernice za ublažitev bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja

Nove smernice za ublažitev bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja

Danes na Zemlji s sladkorno boleznijo živi že 425 milijonov odraslih ljudi. Vsakih pet minut nekdo v tej večstomilijonski množici doživi srčni napad. Vsakih osem sekund zaradi zapletov, povezanih z diabetesom, nekdo umre. Ker je pri diabetesu tveganje za srčni napad dvakrat večje kot pri posameznikih, ki nimajo tega kroničnega obolenja, je bilo nujno sprejetje novih strokovnih smernic za zaščito pred nastankom srčno-žilnih obolenj in z njimi povezanih zapletov pri bolnikih z diabetesom – pa tudi pri osebah, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Za te smernice bi lahko rekli, da so uporabne tudi nasploh, ne le v diabetologiji in kardiologiji. Kakšne spremembe prinašajo?

Nove smernice za ublažitev bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja
Zakaj nove strokovne smernice za zmanjševanje bremena diabetesa? Prehrana brez ogljikovih hidratov oziroma z nizko vsebnostjo le-teh pripomore k izboljšanju vrednosti krvnega sladkorja pa tudi krvnega tlaka, dobrega holesterola in trigliceridov. Posledično se zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov oziroma obolenj. Zmanjša se tudi količina porabljenih zdravil. Kakovost življenja pa se pomembno izboljša. Foto: iStock

Za diabetike po novem velja, naj z jedilnika umaknejo ogljikove hidrate, saj prehrana, ki naj po aktualnih strokovnih smernicah ne bi vsebovala kruha, riža, testenin in krompirja, dobro vpliva na krvni tlak, krvni sladkor, trigliceride in na dobri holesterol (HDL). Diabetiki morajo zaužiti čim več zelenjave, radikalno zmanjšati sladkor v prehrani, predvsem pa posegati po nepredelani hrani, pri čemer je zelo pomembno, da obroke, ki naj ne prekrijejo celotnega krožnika, ustrezno razporedijo čez dan. 

Ker prehrana z ukinitvijo oziroma pomembnim zmanjšanjem zaužitih ogljikovih hidratov pripomore k manjši porabi zdravil, saj se vrednosti krvnega sladkorja izboljšajo, zmanjša pa se tudi tveganje za nastanek katerega od srčno-žilnih obolenj, je logično, da bi se bilo tudi nasploh, ne le pri diabetesu, treba odločiti za takšen način priprave obrokov – vsaj za določeno obdobje).

Po novem je umeščanje ogljikovih hidratov na jedilnik sladkornih bolnikov odsvetovano, kajti prehrana, ki naj po aktualnih strokovnih smernicah ne bi vsebovala kruha, riža, testenin in krompirja, dobro vpliva na krvni tlak, krvni sladkor, trigliceride in na dobri holesterol (HDL).

Diabetiki morajo zaužiti čim več zelenjave, radikalno zmanjšati sladkor v prehrani, predvsem pa posegati po nepredelani hrani, pri čemer je zelo pomembno, da obroke, ki naj ne prekrijejo celotnega krožnika, ustrezno razporedijo čez dan. 

Prehrana z ukinitvijo oziroma pomembnim zmanjšanjem zaužitih ogljikovih hidratov pripomore k manjši porabi zdravil, saj se vrednosti krvnega sladkorja izboljšajo, zmanjša pa se tudi tveganje za nastanek katerega od srčno-žilnih obolenj.

Glede na naraščanje pojavnosti tega kroničnega obolenja, ki lahko vodi v hude, tudi usodne zaplete, se število diabetikov v prihodnjem desetletju (do leta 2030) utegne povečati za še dodatnih 97 milijonov. Zato je ključnega pomena preprečevanje nastanka te bolezni; če je diagnoza že postavljena, pa je pomembno ukrepanje v smislu preprečevanja zapletov, ki pri diabetesu lahko vodijo v, denimo, izgubo vida ali amputacijo noge. 

Po podatkih iz leta 2017 je sladkorna bolezen (posredno ali neposredno) povzročila 4.000.000 smrti. Za zdravljenje oziroma obvladovanje tega kroničnega obolenja pa zdravstvene blagajne vseh držav po svetu po podatkih Mednarodne fundacije za sladkorno bolezen (IDF) na letni ravni odštejejo kar 659,3 milijarde evrov.

659,3 milijarde evrov

namenijo zdravstvene blagajne vseh držav po svetu vsako leto za zdravljenje oziroma obvladovanje tega kroničnega obolenja 

Toda kljub tej osupljivi statistiki in kljub vse bolj celovitemu ozaveščanju o bremenu te bolezni, o prijemih, ki lahko pripomorejo k preprečevanju nastanka bolezni, o pomembnosti čim zgodnejše postavitve diagnoze in takojšnjega začetka zdravljenja, pri čemer je še vedno na prvem mestu sprememba življenjskega sloga z odpovedjo razvadam, vključno z novimi prehranskimi smernicami, se še vedno vsak drugi človek, ki ima danes diabetes, tega sploh ne zaveda, saj mu bolezni še niso odkrili.

Še vedno se vsak drugi človek, ki ima diabetes, tega sploh ne zaveda, saj mu bolezni še niso odkrili.

Sladkorna bolezen, tip 1 in tip 2 – podobnosti in razlike

In kaj pravzaprav je tisto, kar botruje nastanku diabetesa, naj gre za sladkorno bolezen tipa 1 ali tipa 2?

Sladkorno bolezen tipa 1

povzroči avtoimunska reakcija, zaradi katere imunski sistem posameznika napade beta celice, ki proizvajajo inzulin, zato telo inzulin proizvaja le še v zelo majhnih količinah, če sploh. Vzroki za nastanek tega procesa, ki v telesu sproži pomanjkanje inzulina, še vedno niso povsem jasni; strokovnjaki krivdo za nastanek tega tipa sladkorne bolezni pripisujejo kombinaciji dedne, gensko pogojene dovzetnosti in sprožilcev iz okolja, med katerimi so izpostavljeni toksini, nekateri prehranski dejavniki in virusne okužbe. 

Vzroki za nastanek tega procesa, ki v telesu sproži pomanjkanje inzulina, še vedno niso povsem jasni; strokovnjaki krivdo za nastanek tega tipa sladkorne bolezni pripisujejo kombinaciji dedne, gensko pogojene dovzetnosti in sprožilcev iz okolja, med katerimi so izpostavljeni toksini, nekateri prehranski dejavniki in virusne okužbe. 

Čeprav se sladkorna bolezen tipa 1 najpogosteje pojavlja pri otrocih in mladostnikih, se lahko razvije v katerikoli starosti, nekje do 60. leta starosti. Ker pri obolelih propadejo beta celice v trebušni slinavki, ki izločajo inzulin, ti nujno potrebujejo zdravljenje z inzulinom (praviloma že v prvem letu po postavitvi diagnoze), brez katerega sicer ne bi mogli preživeti, saj le tako lahko ohranjajo ustrezno raven glukoze. 

Število obolelih za to obliko diabetesa se povečuje. Kot poudarjajo v Zvezi društev diabetikov Slovenije, lahko ljudje s to boleznijo s pravilnim dovajanjem inzulina in rednim preverjanjem glukoze v krvi, z vztrajanjem pri zdravi prehrani in zdravem načinu življenja živijo kakovostno ter se izognejo številnim zapletom, povezanim s sladkorno boleznijo.

Bolniki z diabetesom tipa 1 lahko s pravilnim dovajanjem inzulina in rednim preverjanjem glukoze v krvi, z vztrajanjem pri zdravi prehrani in zdravem načinu življenja živijo kakovostno ter se izognejo številnim zapletom, povezanim s sladkorno boleznijo.

Sladkorna bolezen tipa 2 

je prevladujoča oblika diabetesa (90-odstotni delež obolelih). Oboleli imajo večji indeks telesne mase, visok krvni sladkor pa je posledica tako nezadostne proizvodnje inzulina kot tudi nezmožnosti organizma, da bi se na inzulin odzvalo (tako imenovana inzulinska rezistenca). 

Čeprav tudi vzroki za nastanek te bolezni niso povsem jasni, pa je nedvoumna povezava s prekomerno telesno težo oziroma z debelostjo in s staranjem. Medtem ko je včasih veljalo, da je ta bolezen »rezervirana« za starejše, se danes pojavlja že pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih – v sozvočju s fizično neaktivnostjo, slabimi prehranjevalnimi navadami, debelostjo in kajenjem.

Včasih je veljalo, da je sladkorna bolezen tipa 2 »rezervirana« za starejše, danes pa se pojavlja že pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih – v sozvočju s fizično neaktivnostjo, slabimi prehranjevalnimi navadami, debelostjo in kajenjem.

Bolezen se razvija počasi, zato jo nemalokrat odkrijejo pozno. In kako se kaže, ko simptomi postanejo izrazitejši? Prepoznati jo je mogoče po večji žeji, pogostejšemu uriniranju, po dolgotrajnejšem celjenju ran, ponavljajočih se okužbah, večji utrujenosti, na rokah in stopalih pa se pojavlja bodisi mravljinčenje bodisi občutek otrplosti.

Diabetes v Sloveniji

Predvsem pa je na diabetes treba gledati kot na bolezen, ki je prerasla v epidemijo sodobnega časa – in ki bi jo bilo v dobršni meri mogoče preprečiti. V Sloveniji je približno 200.000 diabetikov, vendar jih ima diagnozo le približno 130.000, medtem ko tretjina obolelih ne ve, kakšni zapleti se jim najavljajo na življenjski poti. 

Na diabetes je treba gledati kot na bolezen, ki je prerasla v epidemijo sodobnega časa – in ki bi jo bilo v dobršni meri mogoče preprečiti.

V Sloveniji je približno 200.000 diabetikov, vendar jih ima diagnozo le približno 130.000, medtem ko tretjina obolelih ne ve, kakšni zapleti se jim najavljajo na življenjski poti. 

Da so ti vse prej kot zanemarljivi, poudarja tudi asist. dr. Boštjan Martinc, magister farmacije in nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri lekarniški zbornici, pri čemer izpostavi, da sladkorni bolnik na svojo bolezen pomisli približno vsakih 20 minut, vsak dan, vse življenje. »Poveden je podatek, da je pri nas zdravila za zniževanje glukoze v krvi leta 2008 prejemalo približno 84.000 oseb, leta 2017 pa že 111.400.« 

Vsako leto začne zdravila za diabetes oziroma za zniževanje glukoze v krvi na novo prejemati približno 2500 Slovencev.

Vsako leto začne zdravila za diabetes oziroma za zniževanje glukoze v krvi na novo prejemati približno 2500 Slovencev.

 

 

Nove strokovne smernice

Nove strokovne smernice

 

Sladkorna bolezen    
Simptomi Tip 1 Tip 2
     
Suha usta x x
Prekomerna žeja   x
Nenormalna žeja x  
Pogosto uriniranje x x
Obilno uriniranje   x
Pomanjkanje energije x x
Utrujenost x  
Močna utrujenost   x
Nenehna lakota x  
Nenadna izguba teže x  
Močenje postelje x  
Zamegljen vid x x
Mravljinčenje (roke, stopala)   x
Otrplost (roke, stopala)   x
Ponavljajoče se glivične okužbe na koži   x
Počasno celjenje ran   x
     
Vir: Mednarodna fundacija za sladkorno bolezen (IDF)

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki diabetes kakovost in varnost pacienti preventiva sistem sladkorna bolezen srčno-žilna obolenja srčno-žilne bolezni ukrepi zdravje zdravljenje zdravniki zdravstvo

Svetovni dan diabetesa, 14. november

Danes je svetovni dan diabetesa, namenjenega ozaveščanju o tem kroničnem obolenju, ki je prerasel v epidemijo svetovnih razsežnosti – in ki bi jo bilo v velikem deležu mogoče preprečiti ali vsaj omiliti njene posledice.

Ker pri sladkorni bolezni prihaja do zelo resnih zapletov, nove smernice za prehrano diabetikov in posameznikov, ki so bolj ogroženi, da zbolijo za diabetesom, prinašajo precejšnje upanje, tudi v povezavi s preprečevanjem srčno-žilnih obolenj. 

In kakšno je ključno sporočilo teh strokovnih smernic? Izključevanje ogljikovih hidratov iz prehrane z jedilnika tako rekoč črta krompir, kruh, riž in testenine. V prehrani naj bi prevladovala zelenjava, ki ne vsebuje škroba (paradižnik, bučke, solata, cvetača, brokoli, šparglji, brstični ohrovt, špinača). Nasičene maščobe (maslo, mleko, smetano, sir) naj bi nadomestili z rastlinskimi, nenasičenimi maščobami, ki jih najdemo v avokadu, oreščkih, olivnem olju, lososu ...

In kakšen naj bi bil pričakovani »izplen« takšnega prehranskega modela? Izsledki, podkrepljeni z dokazi, so nedvoumni: prehrana brez ogljikovih hidratov oziroma z nizko vsebnostjo le-teh pripomore k izboljšanju vrednosti krvnega sladkorja pa tudi krvnega tlaka, dobrega holesterola in trigliceridov. Posledično se zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov oziroma obolenj. Zmanjša se tudi količina porabljenih zdravil. Kakovost življenja pa se pomembno izboljša.

simbolična fotografija

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.