Zaradi takšnega izpada pri zgodnji prepoznavi bolezni in posledično bistveno težjega, invazivnejšega zdravljenja ter pogostejših zapletov kardiologi priporočajo pogostejše odločanje za laboratorijsko meritev označevalca srčnega popuščanja NT-proBNP. To laboratorijsko preiskavo naj bi glede na aktualne pobude v ambulantah družinske medicine umestili v standardni nabor testov. Tako bi v klinični praksi ne le olajšali, ampak tudi pomembno izboljšali prepoznavanje srčnega popuščanja, obolelim pa tako omogočili zgodnjo diagnostiko ter zgodnejši začetek zdravljenja, ki pomembno izboljša kakovost življenja z diagnozo srčno popuščanje.

 »Pri sumu, da bi bilo vzrok pacientovih težav lahko srčno popuščanje, je nujna nadaljnja diagnostika, kajti diagnoza srčnega popuščanja temelji na klinični sliki, laboratorijskih preiskavah in na slikovnih metodah, s katerimi je mogoče dokazati oslabljeno delovanje srca. Treba je opredeliti vzrok bolezenskega sindroma, določiti stopnjo srčnega popuščanja in sprožilne dejavnike takšnega stanja ter morebitna druga obolenja, nato pa za bolnika pripraviti načrt nadaljnje oskrbe in zdravljenja. Najpomembnejša preiskava je ultrazvok srca, ki pa je danes, žal, slabše dostopna. Ker so podobne težave prisotne tudi pri drugih boleznih, nam pri postavitvi diagnoze srčnega popuščanja pomaga meritev NT-proBNP,« poudarja prof. dr. Bojan Vrtovec, predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega UKC. Zato izpostavi vlogo laboratorijskega testa, ki danes vse prepogosto ostane spregledan – kljub temu, da spada v sklop osnovne diagnostike, da je dobro dostopen in da lahko pomembno pomaga pri postavitvi zgodnje diagnoze.

Mesec srčnega popuščanja, brezplačne meritve in svetovanje 

Profesor Vrtovec je v mesecu srčnega popuščanja, ki bo trajal do 3. junija, o tej neozdravljivi bolezni podrobneje spregovoril tako na novinarski konferenci kot na predavanju za obolele in njihove bližnje.

Dogodka sta se odvila v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije. Strokovni sodelavci društva bodo v ljubljanski posvetovalnici za srce v tem obdobju od ponedeljka do petka v času uradnih ur na Dalmatinovi 10 izvajali brezplačne meritve (krvni tlak, srčni utrip, saturacija, EKG, ...) in zagotavljali (po)svetovanje. Kajti kljub temu, da je napredovanje srčnega popuščanja danes mogoče upočasniti z zgodnjo diagnozo, uvedbo najbolj optimalne terapije in rehabilitacije ter, seveda, tudi z ustrezno spremembo življenjskega sloga obolelega, je stopnja umrljivosti zaradi te bolezni še vedno visoka. Tudi na račun prepozno odkrite bolezni.

Epidemija, ki je v porastu

»Zavedati se moramo, da je srčno popuščanje epidemija v porastu. Celo med pandemijo je bilo srčno popuščanje večja epidemija kot COVID-19. Zapleti pri srčnem popuščanju na letni ravni zahtevajo približno 6000 hospitalizacij. Zapletov in posledično tudi zdravljenj v bolnišnici pa je manj, kadar bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in potem z optimalnim zdravljenjem, ki je prilagojeno posamezniku, ohranjamo kakovost življenja obolelih – predvsem pa so učinki zdravil, če ta začnemo uporabljati v času, ko srce še ni zelo poškodovano, boljši,« izpostavlja prof. dr. Vrtovec. 

Ker se pri srčnem popuščanju srce ne krči dovolj, so posledično prizadeti tudi organi – od ledvic, jeter pa vse do skeletnih mišic. »Ker, denimo, skeletne mišice ne dobijo dovolj krvi, je zelo pomembno ukrepanje, da bolnik ne izgubi mišične moči. Zato je pri bolnikih s srčnim popuščanjem pravočasna rehabilitacija enako pomembna kot pravočasni začetek zdravljenja,« opozarja Bojan Vrtovec. Ob tem doda, da je danes pri zdravljenju srčnega popuščanja osnova terapija s kombinacijo štirih zdravil, »ki bi jo moral prejemati vsak bolnik s to diagnozo, kajti dokazi o učinkovitosti take terapije so jasni: manj je hospitalizacij, manjša je umrljivost.«

Pri bolnikih z začetnim srčnim popuščanjem se tveganje za smrt v primerjavi z vrstniki, ki te bolezni nimajo, poveča za 5-krat. V povprečju ta bolezen na letni ravni povzroča 8-odstotno umrljivost, medtem ko je pri napredovali obliki srčnega popuščanja umrljivost v enakem časovnem obdobju 50-odstotna.

Simptomi te bolezni predolgo ostanejo neprepoznani

Slaba prepoznavnost te bolezni bode v oči, razlogov za takšno stanje je veliko. Zaradi zelo podobnih znakov in simptomov nemalokrat pride do postavitve napačne diagnoze – na primer kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Včasih pa se simptome srčnega popuščanja preprosto pripiše slabi fizični kondiciji posameznika ali staranju.

Zagotoviti boljšo dostopnost do ključnih preiskav

Nabor težav, ki se pojavljajo pri tej bolezni, je podoben tudi pri drugih obolenjih, zato je pri postavitvi diagnoze srčno popuščanje v veliko pomoč meritev peptida oziroma beljakovine NT-proBNP. Ta se pri povečani obremenitvi srčne mišice izloča iz stene srca in je marker, ki pomaga pri zgodnjem odkrivanju srčnih obolenj. Kadar je vrednost tega markerja v krvi povišana, je verjetnost, da gre za srčno popuščanje, večja – takšna vrednost pa se lahko, na primer, pojavi tudi pri nekom, ki nima srčnega popuščanja, ima pa težave z ledvicami. 

Zato je to osnovno laboratorijsko preiskavo treba nadgraditi z nadaljnjo diagnostiko, začenši z rentgenskim slikanjem prsnega koša, ki je kljub nedopustno dolgim čakalnim vrstam, ki smo jim v zadnjih letih priča, dokaj dobro oziroma hitro dostopno. Če preiskava pokaže povečanje srca in spremembe v pljučih, je to lahko znak srčnega popuščanja. Najnatančnejši pri tovrstni diagnostiki je ultrazvok srca, kajti s to preiskavo lahko »v večini primerov potrdimo ali ovržemo sum, da gre za srčno popuščanje in ocenimo stopnjo prizadetosti delovanja srčne funkcije. Žal pa je ta preiskava, ki pomaga tudi pri ugotavljanju vzroka za srčno popuščanje, slabše dostopna,« profesor Vrtovec izpostavi tudi sistemsko-logistične težave, ki vplivajo na kakovost in varnost ter na pravočasnost in uspešnost zdravljenja na vseh ravneh zdravstvenega varstva in v vseh vejah medicine.

Iskanje recepta za manj spregledanih diagnoz

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ni ozdravljivo; pri tem kliničnem sindromu, ki se lahko razvije kot posledica različnih obolenj (srčni infarkt, vnetje srčne mišice, dolgo trajajoči in nesanirani previsok krvni tlak), okvarjeno srce zaradi oslabelosti, togosti ali poškodbe srčne mišice ne zmore več načrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam ostalih organov in tkiv. Če pa mu na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj in védenja sodobna medicina pravočasno zagotovi pomoč z zdravljenjem in različnimi terapevtskimi pristopi, se kakovost življenja obolelega izrazito izboljša, manj je zapletov, zdravljenje v bolnišnici je manj pogosto. 

Prim. Matija Cevc s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik društva za srce ob tem izpostavlja, da preštevilni posamezniki kljub srčnemu popuščanju, ki lahko vodi v hude zaplete, iz različnih razlogov ostajajo brez diagnoze ter brez ustreznega in nujnega zdravljenja. 

»To predstavlja pomemben izziv, kajti po eni strani bi morali skrbneje in dosledneje obvladovati dejavnike tveganja, ki vodijo v nastanek srčno-žilnih obolenj – na primer povišan krvni tlak, telesno nedejavnost, debelost, sladkorno bolezen, kajenje, depresijo –, po drugi strani pa bi s presejanjem morali iskati navidezno zdrave posameznike, ki še nimajo jasnih znakov srčnega popuščanja, čeprav je bolezen že prisotna. Zakaj? Zato, ker z zgodnjim in danes zelo učinkovitim zdravljenjem lahko bistveno upočasnimo napredovanje bolezni in izboljšamo kakovost življenja obolelih, ne glede na njihovo starost,« poudarja prim. Cevc.

Širok diapazon zdravljenja

Zato pri društvu spodbujajo uporabo Listine za bolnike s srčnim popuščanjem in njihove negovalce, s katero želi mednarodna zveza organizacij srčnih bolnikov (Global Heart Hub) ljudi ozavestiti o srčnem popuščanju ter tako olajšati prepoznavo bolezni in spodbuditi ukrepanje. Zaradi dolgotrajnega čakanja na ultrazvočno preiskavo srca sta namreč pri zgodnji postavitvi diagnoze v pomoč predvsem klinična slika in meritev NT-proBNP, nakar se lahko začne zdravljenje, ki ima zelo širok diapazon, odvisno od stopnje srčnega popuščanja.

Zdravila včasih ne pomagajo – praviloma se to zgodi v primerih, ko je diagnoza postavljena v že napredovali fazi bolezni. V takih primerih so na voljo invazivnejše oblike zdravljenja, od uporabe resinhronizacijskega spodbujevalnika, dolgotrajne mehanske podpore srcu do presaditve matičnih celic. 

Zadnja od možnosti je presaditev srca. Slovenska medicina na tem področju že dolgo beleži izjemne rezultate, kajti, kot izpostavi prof. dr. Bojan Vrtovec, »po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev smo prvi v Evropi in prvi na svetu. Bolnik na ta poseg, pri katerem je starostna omejitev 70 let, čaka približno 40 dni. Preživetje po zdravljenju s presaditvijo srca pa je v zadnjem času v Sloveniji nad svetovnim povprečjem.«

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani