Rak jeter je edino onkološko obolenje, katerega pojavnost v zadnjem desetletju narašča – tudi po »zaslugi« neprepoznanih in nezdravljenih hepatitisnih okužb, ki pogosto potekajo brez simptomov. Zato se oboleli k zdravniku odpravi šele, ko se – lahko tudi po nekaj letih ali celo desetletjih – pojavijo znaki bolezni. In takrat je, pa naj gre za raka na jetrih ali za odpoved jeter, za učinkovito zdravljenje praviloma prepozno. Ob tem velja izpostaviti, da je možnost okužbe s katerim od virusov hepatitisa, skupaj z razlogi za nastanek okužbe, še vedno prežeta s stigmo, zato se marsikdo preprosto ne odloči za ukrepanje, v strahu, da se morda ne bi razvedelo, da se je odločil za testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C. Vendar omenjena okužba ni nujno povezana s tveganimi aktivnostmi, med katerimi posameznik pride v stik z okuženo krvjo. Pri nas namreč pri dobri četrtini okuženih niso odkrili nobenega znanega dejavnika tveganja (souporaba higienskega pribora, neprofesionalno tetoviranje ali pirsing, nezaščiteni spolni odnosi ...) za okužbo z virusnim hepatitisom, kar je okužbi pravzaprav lahko izpostavljen vsak.
Da v Sloveniji, kjer je na voljo res učinkovito, najsodobnejše zdravljenje, ne bi bilo več neprepoznanih hepatitisnih okužb, tako stroka kot oboleli v sklopu 28. julija, svetovnega dneva hepatitisa, že tradicionalno opozarjajo na možnosti za pravočasno odkritje okužbe in preprečitev napredovanja bolezni. V smislu letošnjega slogana »Zlomimo hepatitis« naj bi tako na globalni ravni poskušali zlomiti eno izmed najpogostejših ovir za pravočasno prepoznavo okužbe: stigmo. Z ozaveščanjem o virusnih hepatitisih, zlasti o hepatitisu B in hepatitisu C, ki se uvrščata med najpogostejše povzročitelje hudih, nemalokrat usodnih bolezenskih stanj, pa naj bi spodbudili pogostejše odločanje za testiranje, ki je res priporočljivo, predvsem pa je na voljo takoj, brez čakalnih vrst.
ljudi, okuženih z virusoma hepatitisov B ali C, ne ve za okužbo
življenj vsako leto ugasne zaradi virusnih hepatitisov (700.000 zaradi odpovedi jeter, 500.000 zaradi raka jeter)
prebivalcev Evrope je kronično okuženih s hepatitisom B, 9.000.000 s hepatitisom C – zdravljenje prejme manj kot 10-odstotni delež okuženih, večina jih za okužbo ne ve
Virusna hepatitisa B in C sta danes – poleg tuberkuloze – najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni. Kako to preprečiti? Prvi korak predstavlja testiranje – če je rezultat pozitiven (in v zadnjih letih so pri nas samo s testiranjem odkrili 36 obolelih), nemudoma sledita napotitev k specialistu za virusne hepatitise in takojšnji začetek zdravljenja.
Med nami naj bi bilo še vedno približno 1200 posameznikov, okuženih s hepatitisom C, ki za svojo okužbo ne vedo. To pomeni, da se okužba lahko prenaša naprej, pri obolelem pa počasi, a vztrajno povzroča različna, vse prej kot blaga bolezenska stanja. Kadar je okužba po zaslugi testiranja odkrita zgodaj, pa je zdravljenje danes tako učinkovito, da lahko vodi tudi v ozdravitev.
Akcija testiranja na infekcijski kliniki v Ljubljani
Brezplačno in anonimno testiranje, za katerega ni treba imeti napotnice, se bo v ponedeljek in torek (28. in 29. julija 2025) odvijalo med 12. in 18. uro v ambulanti infekcijske klinike, ki je v 1. nadstropju bolnišnične stavbe na Poljanskem nasipu 58. Pri testiranju bo za pogovor na voljo tudi infektolog, specializiran za virusne hepatitise. Zakaj se odločiti za testiranje? Zato, ker je na ta najenostavnejši, neboleč način mogoče dobiti odgovor na vprašanje, od katerega je lahko odvisno ne le zdravje, ampak tudi življenje posameznika. Kajti rak jeter je edino onkološko obolenje, katerega pojavnost v zadnjem desetletju narašča (tudi na račun okužb s hepatitisom B ali C) in se na lestvici vzrokov za umiranje zaradi malignih obolenj uvršča na tretje mesto.
O možnostih za pravočasno odkritje hepatitisnih okužb in preprečitev posledičnih zapletov so podrobneje spregovorili prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, Marko Korenjak, predsednik društva bolnikov, obolelih za hepatitisom (Slovenija HEP), ter študentka medicine Sara Germovšek, članica projekta Virus, ki deluje v sklopu Društva študentov medicine Slovenije.
Prof. dr. Mojca Matičič, vodja ambulante za virusne hepatitise, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana:
»Kot zdravnik si neskončno žalosten in prizadet, ko pred teboj sedi bolnik z rakom na jetrih – zato svetujem prav vsakomur, naj se vsaj enkrat v življenju odloči za brezplačno anonimno testiranje na okužbo s hepatitisoma B in C«
Da je treba »zlomiti« hepatitis in tako v prihodnje v bistveno večji meri kot danes preprečevati nastanek raka na jetrih in odpoved jeter, poudarja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, ki je v Sloveniji že pregovorno glavna strokovna, z empatijo prežeta pogonska sila tovrstnih akcij.
»Vemo, da raka dokazano povzročajo štirje mikrobi oziroma skupine mikrobov: humani papiloma virusi (HPV), bakterija helicobacter pylori, virus hepatitisa B in virus hepatitisa C. V Evropi samo ti virusi povzročijo 5-odstotni delež vseh rakavih obolenj. V zadnjem desetletju je število primerov raka jeter naraslo za 40 odstotkov. Okužbo s hepatitisom, ki povzroča raka jeter, pa lahko pozdravimo, kar je za zdaj, kar se tiče virusnih kroničnih bolezni, unikum v medicini,« izpostavlja prof. dr. Mojca Matičič.
Ob tem spomni na vzvode, ki jih ima na voljo EU glede priporočil za uvedbo presejanja oziroma presejalnih programov za določena obolenja. »Predlani je bil ta plan posodobljen, v njem je bilo izpostavljeno svetovanje članicam za uvedbo presejanja na okužbe s helicobacter pylori, ki povzroča raka želodca – na veliko razočaranje stroke pa presejalno testiranje za raka na jetrih ni bilo vključeno.«
Bo pa, kot dodaja infektologinja, jeseni izšel posodobljeni kodeks EU za boj proti raku. Pri pripravi sprememb, ki bodo vključevale prva priporočila za ugotavljanje okužbe s testiranjem – za hepatitis C, pa tudi za hepatitis B pri tistih posameznikih, ki se pred okužbo niso zaščitili s cepljenjem –, je sodelovala tudi Slovenija.
»V Sloveniji imamo na voljo vse možnosti za odkrivanje, testiranje, presejanje – a še vedno je med nami ogromno posameznikov, ki živijo s hepatitisom B, in nekaj manj takšnih, ki imajo hepatitis C, vendar tega ne vedo. Po dolgoletnem delu in prizadevanjih, da bi se to spremenilo, lahko rečem le, da si kot zdravnik neskončno žalosten in prizadet, ko pred teboj sedi bolnik z rakom na jetrih – zato svetujem prav vsakomur, naj se vsaj enkrat v življenju odloči za brezplačno anonimno testiranje na okužbo s hepatitisoma B in C. In to ne le v prihodnjih dneh, v sklopu akcije ob svetovnem dnevu hepatitisa, saj ambulanta za testiranje na naši kliniki dela vsak ponedeljek. Zakaj testiranje svetujem vsakomur? Zato, ker, kot je pokazala raziskava, opravljena pred nekaj leti, 26 odstotkov okuženih s hepatitisom C pri nas ni imelo oziroma ni navajalo nobenega znanega dejavnika tveganja za okužbo z virusnim hepatitisom,« opozarja infektologinja.
Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pripravila prvo globalno strategijo za eliminacijo vseh virusov hepatitisa do leta 2030, vendar ta cilj, kot ocenjuje prof. dr. Mojca Matičič, ni uresničljiv, saj je »danes po svetu največ deset držav, ki jim to utegne uspeti. Med njimi je tudi Slovenija, kajti pri nas naj bi bilo s hepatitisom C okuženih le 0,03 odstotka prebivalstva; manjši delež imajo edino na Nizozemskem.«
Marko Korenjak, predsednik društva Slovenija HEP in predsednik evropskega združenja bolnikov z boleznimi jeter:
»Odločite se za testiranje, ki je, ne pozabite, anonimno – pa tudi brezplačno in na voljo brez napotnice«
Da je Slovenija že desetletja v vrhu boja proti hepatitisu in je z aktivnostmi na tem področju postala primer dobre prakse ne le v Evropi, ampak tudi na globalni ravni, izpostavlja tudi Marko Korenjak, predsednik društva bolnikov, obolelih za hepatitisom (Slovenija HEP), ki predseduje tudi evropskemu združenju bolnikov z obolenji jeter.
»Testiranje svetujem vsem in vsakomur. Zakaj se testirati? Virus hepatitisa pride v organizem, kjer se začne razvijati in povzročati škodo – oboleli pa sploh ne ve, da se karkoli dogaja, dokler se bolezen, na primer rak, že ne razvije. Zato vam res polagam na srce: odločite se za testiranje, ki je, ne pozabite, anonimno – pa tudi brezplačno in na voljo brez napotnice,« poudarja Marko Korenjak, pri čemer izpostavi, da je pri nas na voljo res najboljše, najsodobnejše zdravljenje.
Društvo, ki ga vodi, si doma in na evropski ravni prizadeva tako za zmanjšanje oziroma odpravo stigme, ki spremlja tovrstna obolenja, kot tudi za vse prijeme, ki vodijo k čim hitrejšemu odkritju okužbe in zdravljenju.
Sara Germovšek, študentka medicine in članica projekta Virus, ki deluje v sklopu Društva študentov medicine Slovenije:
»Ko sumimo, da je morda prišlo do okužbe, je odločitev za testiranje zagotovo smiselna«
Kot poudarja študentka medicine Sara Germovšek, je projekt virus, ki je neprofitna javno-zdravstvena organizacija, usmerjen v ozaveščanje in izobraževanje javnosti glede varne spolnosti, s čimer želijo »čim bolj zmanjšati tabu, ki ga te teme predstavljajo«.
Študenti medicine odločitev za testiranje svetujejo predvsem po morebitni izpostavljenosti, »ko sumimo, da je morda prišlo do okužbe. Takrat je ta odločitev zagotovo smiselna, naj pa ne bo to edinič, ko razmišljate o smiselnosti ali nujnosti testiranja,« dodaja Sara Germovšek.
Študenti bodo v ponedeljek in torek ob stojnicah na voljo za pogovor, svetovanje in tudi za usmerjanje na testiranje.
Kako pride do okužb s hepatitisoma B in C?
Do okužbe z virusom hepatitisa B ali hepatitisa C lahko pride na različne načine, ki imajo vedno skupni imenovalec: stik z okuženo krvjo in drugimi okuženimi telesnimi tekočinami (slina, urin, sperma, vaginalni izločki, mleko doječe matere).
Do okužbe z virusom hepatitisa B, ki povzroča hude okvare jeter (vnetje jeter, cirozo jeter, raka na jetrih), pride zaradi stika z okuženo krvjo, pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženim partnerjem ali med porodom oziroma pri dojenju, ko se okužba z matere prenese na novorojenčka. Danes se je pred tovrstno okužbo mogoče zaščititi s cepljenjem. Tako, denimo, pri nas s cepljenjem takoj po rojstvu zaščitijo vse novorojenčke, pri katerih je okužba prepoznana pri materi, sicer pa je zaščita s cepljenjem proti virusu hepatitisa B obvezna za vse predšolske otroke.
Virus hepatitisa C, ki se prenaša predvsem s stikom z okuženo krvjo, povzroči akutno (v približno 20-odstotnem deležu) ali kronično vnetje jeter. Prenaša se:
- v družinskem krogu (na primer souporaba higienskega pribora),
- med intravenskimi uživalci drog (uporaba okuženega pribora za injiciranje),
- pri tetoviranju in pirsingu (uporaba okuženih, nesteriliziranih pripomočkov),
- pri nezaščitenih spolnih odnosih zlasti med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi,
- če je okužena nosečnica, se okužba na otroka lahko prenese med nosečnostjo ali po porodu. Včasih je bil pogost tudi prenos okužbe
- prek krvi in krvnih derivatov med transfuzijo, medtem ko danes do tega zaradi doslednih varnostnih protokolov pride izjemno redko.
Za okužbo s hepatitisom C je dovzeten vsak, ki je tej okužbi izpostavljen. Bistvenega pomena je čimprejšnje odkritje okužbe, saj je s pravočasnim zdravljenjem akutne oblike hepatitisa mogoče preprečiti kronično okužbo.
Simbolične fotografije: iStock; fotografije govorcev: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
