Značka: infekcijska klinika

Značka: infekcijska klinika

Respiratorne okužbe, gripa

V »bazenu« virusov, ki lahko povzročijo hude akutne okužbe dihal, poleg virusov gripe in RSV pospešeno krožijo tudi koronavirusi, rinovirusi, adenovirusi – sezona respiratornih obolenj pa je še vedno v polnem zagonu

Sezona respiratornih obolenj je še vedno v polnem zagonu, pri čemer ne velja pozabiti, da so respiratorni virusi najpogostejši razlog za nastanek okužb in krivec za veliko število zapletov, hospitalizacij in tudi smrti. Tovrstne okužbe najbolj ogrožajo najmlajše in najstarejše, ki nimajo dovolj močnega imunskega sistema, nemalokrat tudi zaradi vsaj ene kronične bolezni, ki se na račun okužbe lahko zelo poslabša, zato zaradi zapletov pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, nemalokrat v enoti za intenzivno terapijo. Kako nevarne utegnejo biti respiratorne okužbe za bolnike s kroničnimi boleznimi, pa morda najbolj neposredno ilustrira podatek, po katerem je okužba z RSV pri, na primer, bolniku s krvnim rakom lahko v kar 80-odstotnem deležu usodna.

Rak

Dober obet za zmanjšanje ogroženosti bolnikov z rakom pa tudi bolnikov po transplantaciji

V prihodnjih dneh bo tudi slovenskim bolnikom na voljo novo zdravilo s profilaktičnim delovanjem, prvenstveno namenjeno tistim posameznikom, pri katerih bi okužba z novim koronavirusom lahko ogrozila njihovo zdravje in življenje. To so bolniki z zelo oslabljenim imunskim sistemom, na primer pacienti po presaditvi srca, pljuč, jeter ali krvotvornih matičnih celic, onkološki bolniki s plazmocitomi in različnimi limfomi, bolniki na dializi ter številni drugi, ki doslej, četudi so že trikrat ali celo štirikrat prejeli zaščito s cepljenjem in čeprav še vedno dosledno udejanjajo zaščitne ukrepe, niso bili dovolj zaščiteni pred (ponovno) okužbo in njenimi posledicami.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaradi gripe ne umirajo le starejši, ampak tudi nosečnice in otroci ...

V začetku prihodnjega tedna se bo po Sloveniji začelo cepljenje proti gripi. Ker je jasno, da marsikdo v pojavnost gripe in posledično v smiselnost zaščite s cepljenjem v tem trenutku dvomi – med drugim tudi na račun lanskoletne izkušnje, ko gripe v Sloveniji praktično ni bilo –, zdravniki opozarjajo, da se gripa nikakor ni za vedno poslovila. Lani je izvajanje zaščitnih ukrepov, s katerimi smo sicer prednostno preprečevali širjenje epidemije SARS-CoV-2, zavrlo širjenje virusov influence, k »izginotju« gripe pa je pripomoglo tudi začasno zaprtje vrtcev in šol, ki so največji »bazen« za sezonsko širjenje gripe. Letos zapiranja družbe ne bo.

Preventiva

Zlato pravilo v času hitrega širjenja mišje mrzlice: pri odstranjevanju poginulih glodalcev in njihovih iztrebkov vedno poskrbite za troje – za varovalno opremo, razkuževanje in mokro čiščenje!

Čeprav smo še vedno v prvi polovici leta, je bilo v Sloveniji že doslej za kar nekajkrat preseženo desetletno povprečje pri zbolevanju za mišjo mrzlico. Do danes je bilo prijavljenih 206 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), ki jo povzroči okužba s hantavirusi – kar je bistveno več kot leta 2019, ki je bilo prav tako »mišje leto«. Hantaviruse prenašajo okužene miši in drugi glodalci, zato si, ko smo v naravi ali ko se lotevamo čiščenja prostorov, v katerih najdemo bodisi poginule glodalce bodisi njihove iztrebke, velja zapomniti zlato pravilo: varovalna oprema, razkuževanje in mokro čiščenje.

Aids

»Testiranja spet ne izvajamo, zato se bojim, da se bodo epidemiološki podatki glede okužb s hiv poslabšali«

Da je bilo v tem letu (do vključno 20. novembra) pri nas na novo odkritih le 28 okužb s hiv, kar je manj kot katerokoli leto v zadnjem desetletju, se zdi spodbuden podatek – ne predstavlja pa realne slike. Anonimno in brezplačno testiranje, ki ga v praksi sicer še vedno spremljajo kratki stiki in tudi zadržki – čeprav gre za izjemno učinkovit in varen pristop, na podlagi katerega je mogoče pravočasno začeti z zdravljenjem in posledičnim preprečevanjem nadaljnjega prenosa okužb –, je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa namreč precej okrnjeno, posledice pa bo mogoče ovrednotiti šele čez čas.

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Ukrepi

Hospitaliziranih je že 660 COVID bolnikov, Onkološki inštitut Ljubljana za zdaj še izvaja vse zdravstvene storitve, ki so za obolele z rakom nujne. Kako je drugod?

Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.

Ukrepi

Pacienta, ki je zaradi hitrega napredovanja COVID v nedeljo umiral, so še lahko rešili. Zakaj bodo v enotah intenzivne terapije ob takih »primerih«, kot je opisani v članku, čez tri tedne nemočni?

Pogled na zbolele za COVID je z »druge strani« bistveno drugačen, kot ga javnosti prinaša vsakodnevno nizanje navidezno suhoparnih številk, iz katerih se mnogi še vedno norčujejo. Zdravniki in medicinske sestre se v enotah intenzivne terapije srečujejo s kalvarijo obolelih, ki jim poskušajo rešiti življenje, a se ne pritožujejo – ne morejo pa verjeti, da določen del slovenstva ni sposoben tako majhnega samoodrekanja, kot ga predstavlja nošenje zaščitne maske in upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi najučinkoviteje preprečili trenutek, ko bo za najteže bolne preprosto zmanjkalo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi jim lahko rešil življenje. In ta trenutek je, kot vse kaže, že zelo blizu.

Ukrepi

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, bo epidemija ustavila nas!«

Ne, ne zbolevajo le starejši – in ne, ne zbolevajo le posamezniki z izrazito oslabljenim imunskim sistemom. In – ne, okužba z novim koronavirusom nikakor ni »zgolj« blaga, občasna, sporadična okužba, ki ne zahteva upoštevanja zaščitnih ukrepov. Trenutno v enoti za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC zdravijo tudi 44-letnega pacienta, pri katerem je okužba z novim koronavirusom vodila v resne zaplete – kljub temu, da sicer nima nobene pridružene bolezni! Znano pa je, da COVID-19 poleg starejših izraziteje ogroža posameznike s prekomerno telesno težo, s povišanim s krvnim tlakom ali s katerim od kroničnih pljučnih obolenj.

Ukrepi

Zakaj lahko z nošenjem zaščitne maske rešimo svoje življenje in tudi življenja drugih

Ko sem pred poldrugim mesecem strokovnjake s področja epidemiologije spraševala o najnujnejših ukrepih za preprečitev okužbe z novim koronavirusom, vključno z uporabo zaščitne maske, so bili odgovori enoznačni: v Sloveniji splošna uporaba mask ni niti smiselna niti priporočljiva. Izjema so bili oboleli in strokovni (zdravstveni) kader – za zaščito obojih naj bi bilo poskrbljeno v sklopu zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov. No, do danes so se tovrstna stališča močno spremenila. Že sicer kadrovsko zdesetkani zaposleni v zdravstvu, ki si glede na pričakovano povečanje števila obolelih s COVID-19 preprosto ne smejo dovoliti, da bi omagali ali zboleli, so še vedno prisiljeni delati v nevzdržnih in tudi nevarnih okoliščinah, saj zaščitne opreme močno primanjkuje. Po drugi strani pa je obveljal novi, strokovni narekovani imperativ, ki vsakomur med nami polaga na srce: nadenite si masko, če morate od doma v trgovino, lekarno ali na delo – pred okužbo ne boste zaščitili le sebe, ampak tudi druge.