Da bi v Sloveniji zaradi COVID-19 ugasnilo čim manj življenj, je zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC pripravil deset priporočil v boju proti koronavirusu. Med njimi, denimo, izpostavlja pomen jemanja vitamina D; ta namreč pomaga pri krepitvi imunskega sistema, njegovo pomanjkanje pa sovpada s tistimi skupinami prebivalstva, ki jih COVID-19 najbolj ogroža. »Rešujmo življenja zdaj, kajti čez 14 dni bo prepozno!« opozarja specialist gastroenterologije. In kakšno ukrepanje priporoča v desetih korakih – zato, »da bomo skupaj preprečili čim več smrti«?
10 korakov za preprečitev čim večjega števila smrti zaradi COVID-19:
1. SAMOIZOLACIJA starejših od 70 let in starejših bolnikov, ki imajo že dlje katero od kroničnih bolezni (srčni bolniki, pljučni bolniki, bolniki z rakom, bolniki, ki prejemajo biološko terapijo, hipertoniki, diabetiki, ki potrebujejo zdravljenje z inzulinom)
- v starosti od 70 do 80 let je umrljivost 8-odstotna, pri starejših od 80 let pa 14,8-odstotna
- trajanje izolacije je nepredvidljivo (morda do junija)
Posameznikom, ki jim glede na izsledke iz tujine priporoča dosledno vztrajanje v izolaciji, saj jim ta lahko dobesedno reši življenje, Darko Siuka sporoča: »Ne počutite se vsemogočne – prosite mlajše, naj vam dostavljajo hrano. Zanje ste skrbeli vse življenje – zdaj so na vrsti, da vam to vsaj malo povrnejo.«
2. IZOGIBANJE MNOŽICAM
- priporočeno razdaljo dveh metrov raje podvojite ali potrojite, kajti pri kihanju se kapljice v trenutku razpršijo do osem metrov daleč
- okužen je lahko vsak, čeprav nima nobenih zdravstvenih težav, kajti kužnost se lahko pojavi že dva dni pred pojavom simptomov in nastankom prepoznavne klinične slike
Ta nasvet poslušamo že nekaj časa, zdaj je to določeno tudi z odredbo, ki onemogoča oziroma prepoveduje druženje (izjema so družinski člani oziroma člani skupnega gospodinjstva), saj to prinaša prevelika tveganja. »V tem obdobju večini ljudi še ni jasno, kakšna nevarnost nam preti. Te se bodo začeli zavedati šele, ko bo čez deset do 14 dni umrlo po pet ljudi na dan, čez štiri tedne pa 20 do 40 ljudi na dan – toda takrat bo prepozno!« svari Darko Siuka.
Ob tem se zaveda, da se mladi še vedno zanašajo na statistiko, po kateri je med umrlimi »le« 0,2 odstotka mlajših od 40 let. »In kaj bodo rekli, ko bodo izvedeli za podatek z Nizozemske, po katerem je polovica obolelih s COVID-19 in hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije –mlajših od 50 let?,« (se) sprašuje specialist gastroenterologije. In dodaja: »Na zabavi, na kateri se je zbralo 21 ljudi, se je v treh urah okužilo vseh 21 – v Sloveniji!«.
3. UPORABA MASKE
- sešijte si svoje maske (gosto bombažno tkanino prepognete na tri sloje, jo polikate, obšijete robove in prišijete vrvice, prav tako sešite iz bombažne tkanine, operite jih vsak dan, na 90 stopinj)
»Maske, ki jih boste sešili, lahko naredite tudi za svojce, sosede, prijatelje, sodelavce – čez nekaj tednov vam bodo neizmerno hvaležni. Splošna uporaba se sicer za zdaj še ne svetuje – ker jih ni dovolj! Zadnje študije pa so dokazale, da mikrokapljice v prostoru, v katerem je nekdo, ki je okužen, ostanejo v zraku do štiri ure, zato je nalezljivost izredno velika. Nosite jih, če ste v javnosti, povsod tam, kjer se zadržujejo ljudje,« svetuje zdravnik.
Seveda pa si je masko treba znati pravilno nadeti (z razkuženimi rokami); tudi ko jo snamemo, si je treba roke takoj umiti in jih razkužiti.
4. HIGIENA ROK
- nujno je redno umivanje rok z milom in razkuževanje rok z razkužilom
- če nosite masko, je umivanje in razkuževanje rok potrebno tako pred namestitvijo maske kot po njeni odstranitvi
- z nečistimi rokami se ne smete dotikati obraza, zlasti ne oči, nosu in ust
- nekaj razkužila prelijte v manjšo embalažo (plastenko), ki jo imate lahko vedno s seboj
»Virus SARS-CoV-2 na površinah preživi dolgo – od nekaj ur do (po nekaterih študijah) devet dni. Na kartonu virus ostane nevaren do osem ur, na pločevini do dva dni, na bakru do štiri ure,« pojasnjuje Siuka.
5. ZALOGA HRANE
- če niste starejši od 70 let, zalog ne potrebujete
- v trgovino odidite le dobro organizirani, z natančnim seznamom, artikle v voziček nalagajte po vrsti, kot so razporejeni v trgovini, da se boste tam zadržali čim manj časa
- nakupe opravite z masko in rokavicami (med nakupom si maske ne popravljajte)
- nakupite predvsem hrano z dolgim rokom trajanja
- če je v trgovini zmanjkalo toaletnega papirja, izberite alternativo (na primer papirnate prtičke)
»Če ste starejši od 70 let ali spadate v skupino z visokim tveganjem, se nakupov, skupnih prostorov in ljudi izogibajte kot hudič žegnane vode,« je Darko Siuka neposreden v opisu nevarnosti, zaradi katere človeka, ki jo namerno ali nenamerno prezre, COVID-19 lahko stane življenja.
6. PRIPRAVA HRANE
- s hrano ravnajte maksimalno racionalno, pripravite je le toliko, kolikor je boste porabili
- izkoristite priložnost in pripravljajte jedi iz osnovnih živil, jejte uravnoteženo, enostavno hrano
Zakaj tako? Nenazadnje zato, ker smo tudi Slovenci po besedah Darka Siuke v zadnjih treh desetletjih uživali obilo procesirane, predelane hrane, ki ima številne neželene učinke na zdravje in vpliva na nastanek debelosti, ateroskleroze in visokega krvnega tlaka.
7. VITAMINI IN MINERALI
- jemljite vitamina D in C
- med minerali pa sta pomembna cink in selen, koencima številnih encimov imunskega sistema
Zakaj D vitamin? »Obstajajo številne študije, ki potrjujejo pozitivni učinek vitamina D v boju zoper okužbe – konkretno pri COVID-19 ima D vitamin kar nekaj možnih oprijemališč. Zniža število ACE2 receptorjev na površju pljučnih celic; prek teh receptorjev sicer virus vstopi v celico. D vitamin vpliva tudi na višjo koncentracijo surfaktanta, snovi, ki z notranje strani obdaja pljučne mešičke,« pojasnjuje zdravnik in ob tem omeni študijo, ki je pokazala, da se ARDS (huda prizadetost pljuč) v bistvu pojavi le pri bolnikih s pomanjkanjem vitamina D.
V zimskem času večini ljudi primanjkuje vitamina D; ogroženi so zlasti starejši, moški sladkorni bolniki in bolniki z drugimi kroničnimi boleznimi. In pomanjkanje vitamina D glede na te skupine sovpada s skupinami, ki so izpostavljene večjemu tveganju pri COVID-19.
8. SPREMLJAJTE MEDIJE
- razmere in dogodki se v takih časih lahko spreminjajo iz ure v uro
- treba je biti na tekočem z državnimi ukrepi, pri katerih v primeru neupoštevanja sledijo logične sankcije
»Ohranimo zdravo pamet, zgledujmo se po dobrih praksah in se ne učimo iz lastnih napak!« poudarja Siuka in nadaljuje: »Kitajska je bila idealen zgled, kako se lahko smrtno nevarna bolezen izkorenini v kratkem času – a le, če se družbo postavi pred interese posameznika. Egoizem in samovolja posameznikov morata biti v tem primeru sankcionirana, saj je posameznik, ki ne upošteva navodil, lahko odgovoren za številne smrti.«
9. PSIHIČNO ZDRAVJE
- zavedanje nevarnosti je treba sprejeti in se nanjo maksimalno pripraviti
- panika je neutemeljen strah, ki privede do neracionalnih, škodljivih, pogubnih odločitev; je škodljiva in je odraz nemoči
- pogovor o nastali situaciji, tudi v obliki komunikacije na daljavo, pripomore k ohranjanju psihičnega zdravja
»Mnogo ljudi grozeče nevarnosti ne želi uvideti in jo zanika – dokler sami ne izkusijo posledic. Mnogo ljudi se zaveda nevarnosti – ti nanjo opozarjajo tudi druge. Toda dokler ne pride do poročil o večjem številu smrti na dan, teh opozoril nihče ne jemlje resno. Potem pa je prepozno. To potrjujejo tudi italijanske izkušnje,« je Sivka analitičen v prikazovanju (ne)sprejemanja krizne situacije.
»Mnogo ljudi grozečo nevarnost dojema z žalostjo, kar nekaj pa celo z globoko depresijo ali obupom – to je odraz številnih stisk, pogojenih s preteklostjo ... Da bi ohranili psihično zdravje, je treba zavedanje nevarnosti sprejeti in se nanjo maksimalno pripraviti,« svetuje zdravnik.
10. OSTANIMO LJUDJE
- ohranjajte dostojanstvo drugih ljudi in spoštovanje do njih
- pomagajte starejšim, socialno šibkim, mamam samohranilkam, vdovam ... – ko bo nevarnost mimo, vam bodo hvaležni vse življenje
- v paničnih situacijah se v ljudeh prebudi živalski nagon – ne pustite mu na plan
- ostanite načelni
»Bodo trenutki, ko bo treba prehodno izpreči iz lagodja dosedanjega življenja,« še opozori Darko Siuka, pri tem pa poudari, da bo po koncu tega viharja, ki nam dodobra spreminja življenje, »priložnost za preporod slovenske družbe, kajti doslej smo bili priča temu, da so egoizem, hedonizem in materializem prevladali nad vrednotami, kot so družina, prijateljstvo, medsebojna pomoč in ljubezen do domovine.«
Po njegovem prepričanju bo dosledno sledenje priporočilom stroke pomagalo, »da bo pri nas zaradi COVID-19 umrlo manj ljudi, kot bi jih sicer«.
Poslabšanje razmer v Sloveniji že prihodnji teden?
Sicer pa so zdravniki, ki jim je epidemija novega koronavirusa že zdaj povsem porušila običajni delovni ritem, nasploh zelo zaskrbljeni; po njihovih ocenah se bodo razmere, povezane s širjenjem okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 in zbolevanjem za COVID-19, močno poslabšale že v prihodnjem tednu. V petek do 15. ure je bilo v ljubljanskem UKC hospitaliziranih 23 pacientov s COVID-19, od tega jih je šest potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.
Če kdaj, velja zdaj res dosledno upoštevati ukrepe za zaščito sebe in drugih, ki so pravzaprav zelo preprosti, čeprav njihove razsežnosti – kar se tiče nedruženja in vztrajanja v izolaciji – niso enostavne.
Po novem jemanje brisov po 60. letu že ob blagih znakih prehlada
Umivanje rok, razkuževanje, ostajanje doma, sprehodi v naravi so recept, s katerim se Slovenija – če bomo vsi vztrajali pri njem – lahko izogne najhujšim scenarijem in statistikam, ki jih spremljamo drugod, predvsem v sosednji Italiji. Pomemben pa je tudi podatek, da se algoritem glede jemanja brisov ob sumu na okužbo z novim koronavirusom ponovno spreminja – indikacije za laboratorijsko testiranje se širijo, v prihodnje naj bi testirali vse prebivalce po 60. letu starosti že ob blagih znakih prehlada.
To pomeni, da se bo po zdaj uvedenem pristopu na eni vstopni točki vsak dan zvrstilo toliko ljudi, kot se jih je sicer v normalnih razmerah v ambulanti močno preobremenjenega zdravnika družinske medicine. Vstopne točke takšnim obremenitvam – glede na to, da je nujno tudi sprotno razkuževanje – ne bodo kos.
Vse obolele, ki se bodo dušili, bo treba nemudoma odpeljati v bolnišnico in jih hospitalizirati. Sistem se bo začel rušiti, zlasti ob še vedno aktualnem pomanjkanju ustrezne zaščitne opreme, zaradi česar so nekateri družinski zdravniki v svojih ambulantah še vedno primorani paciente sprejemati in jih zdraviti tako, da so zaščiteni zgolj z navadno zaščitno masko, ki v primeru COVID-19 ni učinkovita. Razmere se bodo sicer zdaj vsaj delno izboljšale, kajti v Slovenijo je prispela prva pošiljka zaščitne opreme.
Aktualni podatki:
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
