Zdravila za FASD ni, obstaja pa 100-odstotna zaščita: neuživanje alkohola v času nosečnosti

Zdravila za FASD ni, obstaja pa 100-odstotna zaščita: neuživanje alkohola v času nosečnosti

Deveti dan v devetem mesecu ob deveti uri in devet minut objavljamo članek o spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Zakaj same devetice? Z njimi ob mednarodnem dnevu, posvečenem hudim motnjam, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti zarodka alkoholu, medicinska stroka vedno znova z zelo resnimi argumenti opozarja na pomen devetmesečnega obdobja nosečnosti, na čas, v katerem naj bi vsaka bodoča mamica na malčka, ki ga pričakuje, pazila kot na punčico svojega očesa. Med nosečnostjo bi vsaka ženska morala brezkompromisno varovati svoje zdravje in dobro počutje ter se od daleč izogniti tobačnemu dimu in alkoholu – kajti vse snovi, dobre in škodljive, ki jih zaužije nosečnica, skozi posteljico dobi tudi zarodek. In tako prejme popotnico, ki jo prinese s seboj na svet.

Zdravila za FASD ni, obstaja pa 100-odstotna zaščita: neuživanje alkohola v času nosečnosti
Če nosečnica pije alkohol, to lahko pri zarodku povzroči nepravilen razvoj organov. Koncentracija alkohola v krvi še nerojenega otroka je lahko višja kot koncentracija alkohola v krvi noseče mame – to pa otežuje dotok hranljivih snovi in kisika, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav, normalen razvoj. Posledice so hude, predvsem pa nepopravljive. Tragičen dokaz tega je spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD), ki jih novorojenček prinese s seboj na svet, nakar ga spremljajo vse življenje. Najhujša od teh motenj je fetalni alkoholni sindrom (FAS). Fotografije: iStock; portret Mateja Koširja: Diana Zajec

»Daj no, nazdravi tudi ti, en kozarček ti pa res ne more škoditi, ne tebi ne otroku! To je dobro za kri, za moč, za mleko!« So vam take spodbujajoče besede poznane? Res je, včasih je veljalo marsikaj, vrstila so se sklicevanja na spoznanja o varovalnem resveratrolu v rdečem vinu ali o koristnih hranilnih snoveh, ki naj bi se skrivale v pivu. A če za koga vse to ne velja, so to zagotovo nosečnice in mamice, ki dojijo – pri teh koristnih oziroma še dopustnih odmerkov alkohola preprosto ni. To je dokazala znanost – in to, na žalost, vedno znova potrjujejo tudi otroci, ki privekajo na svet s fetalnim alkoholnim sindromom. 

Fetalni alkoholni sindrom (FAS) je najhujša motnja iz spektra fetalnih alkoholnih motenj, ki jih zakrivi izpostavljenost alkoholu pred rojstvom, pokažejo pa se kot razvojno-nevrološke oziroma prirojene okvare in poškodbe možganov. Otrokom, ki pridejo na svet s katerokoli od fetalnih alkoholnih motenj, je skupno to, da jih bodo vse življenje spremljale kognitivne, socialne in vedenjske motnje in jih tako ali drugače zaznamovale. 

Otrokom, ki pridejo na svet s katerokoli od fetalnih alkoholnih motenj, je skupno to, da jih bodo vse življenje spremljale kognitivne, socialne in vedenjske motnje in jih tako ali drugače zaznamovale. 

Posledice FASD so resne in nepopravljive – vendar pa je njihov nastanek mogoče preprečiti. In prav zaradi tega Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni tudi v sklopu letošnje akcije »Premlad, da bi pil« opozarja na tveganja, ki jih prinaša izpostavljenost še nerojenih otrok alkoholu, in na hude posledice, ki takega malčka spremljajo vse življenje. 

Matej Košir
Matej Košir

Kot poudarja Matej Košir, koordinator slovenskega dela kampanje, sicer vodja mreže Preventivna platforma, lahko pitje alkohola že v prvih tednih nosečnosti, ko ženska niti še ne ve, da je zanosila, na zarodku pusti povzroči številne fizične, vedenjske in intelektualne nezmožnosti, ki ga zaznamujejo za vse življenje.

Medtem ko zdravila za FASD ni, obstaja učinkovita, 100-odstotna zaščita: neuživanje alkohola v času nosečnosti. Zakaj je taka odločitev absolutno modra in edino sprejemljiva? Zato, ker bodoča mamica lahko z doslednim odrekanjem alkoholu v času nosečnosti malčka pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti, pred slabšo duševno razvitostjo, prizadetostjo sluha, vida in govora, pred motnjami spanja, pozornosti, spomina, govora in učenja, pred vedenjskimi motnjami (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost), pred nezmožnostjo za samostojno življenje in povečanim tveganjem za odvisnost od alkohola in drugih drog. Enako velja za obdobje dojenja.

Nosečnost in alkohol

Bodoča mamica lahko z doslednim odrekanjem alkoholu v času nosečnosti malčka pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti, pred slabšo duševno razvitostjo, prizadetostjo sluha, vida in govora, pred motnjami spanja, pozornosti, spomina, govora in učenja, pred vedenjskimi motnjami (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost), pred nezmožnostjo za samostojno življenje in povečanim tveganjem za odvisnost od alkohola in drugih drog.

Zakaj? Zato, ker je alkohol teratogen. To pomeni, da pri zarodku, če nosečnica pije alkohol, povzroči nepravilen razvoj organov ali delov organov. Alkohol se namreč v človeškem organizmu presnavlja v acetaldehid – ta je toksičen in kot tak škodi vsem organom in sistemom v telesu. Ker so ti pri dojenčku še na začetku razvoja, je škoda toliko večja. Tako se, na primer, pri takem malčku lahko pojavi tudi tako imenovani odtegnitveni sindrom oziroma neonatalni abstinenčni sindrom; otroka mučita nespečnost in razdražljivost, pojavijo se tresenje in krči.

Če nosečnica pije alkohol, ki je teratogen, to lahko pri zarodku povzroči nepravilen razvoj organov ali delov organov. Alkohol se namreč v človeškem organizmu presnavlja v acetaldehid – ta je toksičen in kot tak škodi vsem organom in sistemom v telesu.

Nasploh pa velja, da zarodek oziroma še nerojeni otrok ne more razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi povečuje in je lahko višja kot koncentracija alkohola v krvi noseče mame – to pa otežuje dotok hranljivih snovi in kisika, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav, normalen razvoj.

Zarodek oziroma še nerojeni otrok ne more razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi povečuje in je lahko višja kot koncentracija alkohola v krvi noseče mame – to pa otežuje dotok hranljivih snovi in kisika, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav, normalen razvoj.

Nosečnost in alkohol
Vse snovi, dobre in škodljive, ki jih zaužije nosečnica, skozi posteljico dobi tudi zarodek – in tako prejme popotnico, ki jo prinese s seboj na svet.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Skrb vzbujajoča statistika

V ZDA ima eno izmed fetalnih alkoholnih motenj približno odstotek novorojenčkov, medtem ko v Evropi ta delež znaša dva odstotka ali več. 


Na Zemlji se vsako leto v povprečju rodi 119.000 otrok s fetalnim alkoholnim sindromom (FAS) oziroma spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), vrsto prirojenih poškodb in okvar možganov zaradi prenatalne izpostavljenosti alkoholu.

Zarodek

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.