Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo

Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.

Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo
Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe. Foto: iStock

Doslej so se izjemno škodljive delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so jih proizvajalci morali zamenjati z drugimi, bolj zdravimi sestavinami, skrivale v številnih pekovskih izdelkih, tudi v piškotih. Po lani uveljavljenem pravilniku o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, najstrožjem na svetu, se je proizvajalcem prehodno obdobje, v katerem so se v dobro zdravja potrošnikov morali prilagoditi in začeti proizvajati zdravju prijaznejše izdelke, izteklo prav danes.

Omenjeni pravilnik pa ne določa novih pravil le za živila, ki so na voljo na prodajnih policah, ampak tudi za surovine, ki so v uporabi pri proizvodnji živil – torej za vse izdelke, vključno s tistimi, s katerimi nam postrežejo v različnih gostinskih obratih in slaščičarnah.

Nova pravila, po katerih je odslej pri nas dopuščeno le še trženje živil z največ dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe, ne veljajo le za živila, ki so na voljo na prodajnih policah, ampak tudi za surovine, ki so v uporabi pri proizvodnji živil – torej za vse izdelke, vključno s tistimi, s katerimi nam postrežejo v različnih gostinskih obratih in slaščičarnah.

Gre za prepoved uporabe dokazano nevarnih snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je bistveno povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi, delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami, katerih stranski produkt so transmaščobe.

Transmaščobne kisline povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni

Delno hidrogenirane rastlinske maščobe so imele zelo ugodne tehnološke lastnosti, vendar so vsebovale tudi veliko transmaščob, za katere se je v sklopu številnih raziskav pokazalo, da  z zviševanjem ravni holesterola v krvi znatno povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj pa tudi drugih nenalezljivih kroničnih bolezni. 

Tem ugotovitvam je sledila izdaja strokovnih priporočil, po katerih je (bilo) treba količino transmaščob v živilih zmanjšati na najmanjšo možno količino. 

Kot poudarja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je vodil projekt Transmaščobe v živilih, »prvi dokazi o neugodnem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz sredine 70. let prejšnjega stoletja, ko so britanski znanstveniki postavili hipotezo, da je povečana umrljivost v Veliki Britaniji, povezana s srčno-žilnimi boleznimi, verjetno pogojena z uživanjem vse večjih količin hidrogeniranih maščob.«

Kasnejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj res zakrivile transmaščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah. Temu so sledili podatki iz ZDA – o velikih količinah tovrstnih maščob, ki naj bi jih zaužili tamkajšnji prebivalci.

Po zaslugi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja v resnici začela hitro zmanjševati.

Po zaslugi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja v resnici začela hitro zmanjševati.

 

In pri nas?

Naval slabih živil na slovenski trg

Toda kljub splošnemu prepričanju, da transmaščobe v razvitih državah ne predstavljajo več pomembnega javno-zdravstvenega problema, so te še naprej ostajale na prodajnih policah, skrite v številnih izdelkih, po katerih so še naprej posegali nič hudega sluteči kupci.

Pred štirimi leti je danski raziskovalec dr. Steen Stender na strokovni konferenci Inštituta za nutricionistiko predstavil skrb vzbujajoče rezultate mednarodne raziskave. Ta je pokazala, da se v obdobju od leta 2012 do leta 2014 v Sloveniji razpoložljivost živil z industrijsko dodanimi transmaščobami v piškotih ni zmanjšala, ampak se je, nasprotno, povečala – za več kot 300 odstotkov!

300 %

Mednarodna raziskava je pokazala, da se od leta 2012 do leta 2014 v Sloveniji razpoložljivost živil z industrijsko dodanimi transmaščobami v piškotih ni zmanjšala, ampak povečala – za več kot 300 odstotkov!

Ukrepanje je bilo nujno – in rezultati so tu

V vmesnem obdobju, leta 2016, so bili predstavljeni prvi rezultati projekta Transmaščobe v živilih. Vodja projekta prof. dr. Igor Pravst je takrat povedal: »Ugotovili smo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji transmaščobnih kislin skorajda ne vsebujejo več. Nasprotno pa smo znatne količine teh škodljivih maščob našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki so jih uporabljali nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil – torej predvsem pekarne in slaščičarne. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah smo dodatno ugotovili, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih.«

Pred tremi leti, ob predstavitvi prvih izsledkov projekta Transmaščobe v živilih, se je pokazalo, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe pri nas najpogosteje pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih.

In zdaj je praksi skrivanja zdravju škodljivih maščob v prehranskih izdelkih odzvonilo, tudi uradno.

Kot poudarja dr. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, je namreč Slovenija z nacionalnimi podatki o vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih in s podatki o njihovem uživanju zagotovila, da predpis ne bo veljal le za domače prehranske izdelke, ampak bo omejeval vsebnost transmaščob v vseh živilih, ki so pri nas v prodaji. 

»Ministrstvu za zdravje je uspelo prepričati Evropsko komisijo in druge države članice o nujnosti takšnega ukrepa. Z uveljavitvijo pravilnika bo omejitev zdaj veljala tudi za živila iz evropskih in tretjih držav,« pojasnjuje predstavnica resornega ministrstva.

Omejitev ne bo veljala le za domače prehranske izdelke, ampak tudi za živila iz evropskih in tretjih držav.

Vendar bo dela še veliko, kajti, kot opozarja dr. Pravst: »Le nekaj mesecev pred uveljavitvijo pravilnika smo kar v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli več kot 6-odstotni delež transmaščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ dva odstotka na 100 gramov. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil – in s tem omogočili tudi boljše zdravje prebivalcev Slovenije.«

Po trditvah strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčno-žilnih obolenj, je namreč resnično pomembno, da transmaščobe čim prej in za vedno izključimo iz prehrane, saj bo to prispevalo ne le k zmanjšanju stroškov zdravstvene oskrbe, ampak tudi k preprečitvi prenekatere prezgodnje smrti.

Po trditvah strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčno-žilnih obolenj, je namreč resnično pomembno, da transmaščobe čim prej in za vedno izključimo iz prehrane, saj bo to prispevalo ne le k zmanjšanju stroškov zdravstvene oskrbe, ampak tudi k preprečitvi prenekatere prezgodnje smrti.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Aplikacija »Veš, kaj ješ?« podatka o transmaščobah ne bo prikazovala

Pred nekaj dnevi javno predstavljena brezplačna mobilna aplikacija »Veš, kaj ješ?«, s pomočjo katere lahko vsakdo, ki je pri nakupu prehranskih izdelkov v dilemi, v sekundi preveri prehransko sestavo posameznega izdelka (maščobe, nasičene maščobe, sladkor, sol), podatka o transmaščobah ne prikaže. 

Zanimalo nas je, zakaj tako pomemben podatek potrošniku pri tej sicer zelo dobrodošli novosti ni na voljo. 

Ključni razlog za to je današnja uveljavitev najstrožjega pravilnika na svetu, ki v prehranskih izdelkih dovoljuje le še do 2-odstotno vsebnost transmaščobnih kislin oziroma škodljivih delno hidrogeniranih maščob, ki so se doslej skrivale predvsem v številnih pekovskih izdelkih, tudi v piškotih. 

»Aplikacija te informacije tudi v prihodnosti ne bo ponujala, saj bo od 7. aprila naprej živila z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe prepovedano tržiti. Označevanje tega podatka torej ne bi bilo smiselno,« je na vprašanje zdravstvenega portala odgovoril dr. Igor Pravst z inštituta za nutricionistiko.

Kakšno ukrepanje v zvezi z opisano problematiko predlagate ministru za zdravje?

Ales Sabeder, minister za zdravje - pobude bralcev

Kaj pričakujete od novega ministra za zdravje Aleša Šabedra? Vaše predloge in zahteve zapišite v komentarje na naši facebook strani. Ko se jih bo nabralo dovolj, jih bomo strnili v knjigi, ki jo bomo kot civilno pobudo za nujno ukrepanje na področju zdravstva izročili ministru.

Najbolj brano