Značka: inštitut za nutricionistiko

Značka: inštitut za nutricionistiko

Zdrava izbira

Vpliv prehranskih vlaknin na zdravje so poznali že v antični Grčiji, vendar še danes kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo hrane, ki lahko prepreči nastanek diabetesa, raka ali srčno-žilnih obolenj

Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.

Zdrava izbira

Aplikacijo 'Veš, kaj ješ?' in njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?' uporablja že več kot 150.000 Slovencev, saj jim ta na preprost način omogoča bistveno kakovostnejšo izbiro živil

Poznate aplikacijo 'Veš, kaj ješ?'?, ste morda med več kot 150.000 Slovenci, ki so si ta uporabni pripomoček že namestili na pametni telefon in jo s pridom uporabljate? Ste se seznanili tudi z njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?', katere nastanek so spodbudili prav uporabniki aplikacije? Aktualna nadgradnja zagotavlja tudi informacije o hranilni oziroma energijski vrednosti alkoholnih pijač – podatke, ki na embalaži izdelkov praviloma niso navedeni, saj je po naši zakonodaji obvezna le navedba o vsebovanem deležu alkohola. Zanimalo nas je, kako se je v praksi »prijela« junijska nadgradnja interaktivnega pripomočka za vsakdanjo uporabo, ki so ga pripravili strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki omogoča preverjanje energijske vrednosti za več kot 2700 alkoholnih pijač.

Preventiva

Zakaj je vitamin D vitalnega pomena za naše zdravje in kateri so ključni atributi njegovega učinkovanja?

Marsikdaj se zgodi, da človek s starostjo oslabi in sčasoma ne zmore več hoditi; njegovo ali njeno nepokretnost bližnji, nemalokrat tudi po posvetu z lečečim zdravnikom, preprosto pripišejo staranju in se s takšnim stanjem sprijaznijo. Tako se je dogajalo v preteklosti, nič kaj dosti drugače ni danes. A včasih je tako ravnanje popolnoma zgrešeno, kajti razlogi za slabo fizično stanje se pri starejši osebi lahko skrivajo v pomanjkanju vitamina D. Če organizem tega vitamina nima dovolj, se namreč začne razvijati osteomalacija, bolezen mehkih kosti, ki jo nemalokrat spremlja tudi izrazita mišična oslabelost. To pa je mogoče preprečiti – z dodajanjem D vitamina, ki med drugim izboljša tudi odpornost na viruse, bakterije in glive ter (dokazano) zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, medtem ko pri prebolevanju COVID onemogoči razvoj najtežjih zapletov, ki jih povzroča ta bolezen – pa ne le pri starejših ...

Zdrava izbira

Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.

Zdrava izbira

Veste, kaj jeste? Jeste dobre stvari ali take, ki povzročajo visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in vsebujejo slabe maščobe?

Skrb za zdravje, tudi z vidika izbora čim bolj zdrave hrane in prehranskih izdelkov, je vedno bolj aktualna. Res pa je, da je v tako rekoč nepreglednem naboru živil, ki so na voljo na tržišču, izbira včasih vse prej kot preprosta. Pri tem, jasno, ne gre za sveže sadje ali zelenjavo, za polnozrnata živila, ki jih velja uporabljati namesto tistih, ki so narejena iz bele moke, za čim zmernejšo uporabo soli, ali za trsni, kosov ali brezov sladkor, ki naj bi iz rabe čim bolj pospešeno izrinili belega, ampak za predpakirana in pakirana, že pripravljena živila. Ta v sebi skrivajo veliko več, kot o njih izvemo, če preletimo prednjo stran embalaže, medtem ko za drugo stran, kjer so v precej neuporabni, mikroskopski velikosti sicer zapisani natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila, v tempu, ki nam ga ob današnjem načinu življenja kronično primanjkuje, preprosto zmanjka časa. Toda odslej je na voljo pripomoček, s katerim lahko v sekundi izvemo, ali je določeni izdelek v resnici prijazen našemu zdravju ali ne.

Zdrava izbira

Transmaščobe črtati z jedilnika!

Znanstveni dokazi o škodljivem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje niso nekaj novega, kmalu bodo stari pol stoletja. V Veliki Britaniji so že leta 1975 dokazali, da je stopnja umrljivosti žensk povezana z zaužito količino transmaščobnih kislin, 19 let kasneje pa so v ZDA potrdili, da so transmaščobe dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj in da njihovo uživanje samo v Ameriki vsako leto zakrivi več kot 30.000 smrti.