Na evropski ravni so bila doslej (od junija 2021) izdana štiri dovoljenja za trženje žuželk v prehrani, zadnja odobritev je bila izdana v začetku tega meseca. Informacije o prehranskih izdelkih, ki bodo vsebovali tudi žuželke, bodo morale biti javno dostopne in pregledne ter preverljive, nikakor ne skrite ali prikrite. Vsakemu potrošniku je namreč v skladu z veljavno regulativo treba omogočiti, da se sam odloči, ali bo posegal po takšnih prehranskih izdelkih ali ne.
Živila, ki vsebujejo žuželke, bodo morala zadostiti zahtevam dveh uredb – izvedbene uredbe za žuželke ter uredbe o informiranju potrošnika; slednja velja za vsa predpakirana živila ter za živila, ki se jih dostavlja za uporabo v gostinstvu, restavracijah oziroma pri ponudnikih javne prehrane.
Informacije o prehranskih izdelkih, ki bodo vsebovali tudi žuželke, bodo morale biti javno dostopne in pregledne ter preverljive, nikakor ne skrite ali prikrite. Vsakemu potrošniku je namreč v skladu z veljavno regulativo treba omogočiti, da se sam odloči, ali bo posegal po takšnih prehranskih izdelkih ali ne.
Nujna označitev vsebnosti beljakovin iz žuželk
Kar se tiče izvedbene uredbe za dovoljenje trženja žuželk, ta temelji na mnenju o varnosti, ki jo je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) izdala za vsako žuželko posebej. V skladu s temi uredbami je, denimo, določena največja količina žuželk, ki jo je dovoljeno uporabiti kot sestavino določenega živila.
Na izdelkih morata biti vidno označena oblika in ime žuželke (tudi v latinščini), podatek mora biti naveden v poudarjenem oziroma odebeljenem zapisu, kajti žuželke, ki vsebujejo hitin in potencialno alergene beljakovine, so alergen. Zato mora biti, kot poudarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije in Inštitutu za nutricionistiko, dodan tudi pripis, iz katerega je jasno razvidno, da ta sestavina lahko povzroči alergijske reakcije pri potrošnikih z znanimi alergijami na rake, izdelke iz rakov ter na pršice.
Na prehranskih izdelkih bo moralo biti označeno, da sestavina, pridobljena iz žuželk, lahko povzroči alergijske reakcije pri potrošnikih z znanimi alergijami na rake, izdelke iz rakov ter na pršice. Obvezna bo dobro vidna označitev oblike in imena žuželke (tudi v latinščini).
Primer uredbe, ki prižiga zeleno luč za trženje prahu iz hišnih murnov
Zgornji primer dokumenta o uporabi žuželk v prehrani je uredba, ki je zavezujoča za vse članice EU, torej tudi za Slovenijo. Določa jasna pravila za kakovostno in varno pridobivanje tega dodatka, ki ga bodo v obliki delno razmaščenega prahu iz hišnih murnov v prihodnje primešali v številna živila:
- kruh in štručke iz vseh vrst žit
- krekerji in palčke
- žitne ploščice
- mešanice za pripravo pekovskih izdelkov
- piškoti
- izdelki iz testenin
- omake
- predelani izdelki iz krompirja
- pice
- sirotka v prahu
- juhe in jušni koncentrati
- prigrizki na osnovi koruzne moke
- pivu podobne pijače
- čokoladni izdelki
- oreščki
- mesni pripravki ...
Zgornja uredba določa pravila za kakovostno in varno pridobivanje prehranskega dodatka, ki ga bodo v obliki delno razmaščenega prahu iz hišnih murnov v prihodnje primešali v številna živila.
V Evropi poslej na meniju tudi mokar, veliki mokar, hišni muren in kobilica
Trenutno je na stari celini v prehrani dovoljena uporaba sestavin iz štirih žuželk:
- mokar (Tenebrio molitor) – predelane in posušene ličinke
- kobilica (Locusta migratoria) – zamrznjene, posušene, zmlete v prah
- hišni muren oziroma čriček (Acheta domesticus) – celi, toplotno obdelani in zamrznjeni, posušeni, v prahu
- mali mokar (Alphitobius diaperinus) – ličinke (zamrznjene, posušene, v prahu)
Omenjene žuželke, zmlete v prah, bodo v prihodnje lahko dodajali v slaščice, v pekovske izdelke, različne prigrizke in testenine. Navedba te sestavine, ki predstavlja malce drugačen, okusu povprečnega Evropejca zagotovo ne najbolj privlačen vir beljakovin, bo sicer obvezna tudi v predelanih živilih; vprašanje pa je, kakšna bo doslednost tovrstnega označevanja pri izdelkih, ki jih ne kupujemo v embalaži.
Nekatere članice EU so že pred leti dovolile prodajo izdelkov, v katerih so bile vsebovane tudi žuželke, a le na domačem trgu; med temi državami so tudi Avstrija, Francija, Nemčija in Belgija. Po novem bo tovrstna ureditev poenotena za celotno EU.
Omenjene žuželke, zmlete v prah, bodo v prihodnje lahko dodajali v slaščice, v pekovske izdelke, različne prigrizke in testenine. Navedba te sestavine, ki predstavlja malce drugačen, okusu povprečnega Evropejca zagotovo ne najbolj privlačen vir beljakovin, bo sicer obvezna tudi v predelanih živilih; vprašanje pa je, kakšna bo doslednost tovrstnega označevanja pri izdelkih, ki jih ne kupujemo v embalaži.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
