Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Transmaščobe črtati z jedilnika!

Transmaščobe črtati z jedilnika!

Znanstveni dokazi o škodljivem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje niso nekaj novega, kmalu bodo stari pol stoletja. V Veliki Britaniji so že leta 1975 dokazali, da je stopnja umrljivosti žensk povezana z zaužito količino transmaščobnih kislin, 19 let kasneje pa so v ZDA potrdili, da so transmaščobe dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj in da njihovo uživanje samo v Ameriki vsako leto zakrivi več kot 30.000 smrti.

Transmaščobe črtati z jedilnika!
Slovenija s pravilnikom o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih prehiteva zakonodajo EU, omejitev pa bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila pa tudi za obroke v gostilnah in v vseh obratih javne prehrane. Foto: iStock

Slovenija je tudi po prepričanju predstavnikov Pediatrične klinike Ljubljana dosegla pomemben napredek v preventivi srčno-žilnih bolezni. Prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž., ki je z doc. dr. Evgenom Benedikom in Inštitutom za nutricionistiko sodelovala pri pripravi pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, je prepričana, da bo tako bistveno učinkoviteje kot doslej poskrbljeno za zaščito zdravja Slovencev. Zakaj?

Škodljiv vpliv na možgane in na nevrološki razvoj

Transmaščobe so nasploh škodljive, vendar največ škode lahko povzročijo v času nosečnosti in dojenja ter v otrokovem prvem letu življenja – škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov in na nevrološki razvoj, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin.

Škodljiv vpliv transmaščob se kaže v povečanju koncentracije trigliceridov in Lpa v plazmi, vplivajo tudi na vnetje notranje površine arterijskih sten, poveča se tveganje za pojav aritmije.

Pravilnik, ki bo vsebnost transmaščob omejil na 0,2 grama transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob, bo začel veljati šele aprila prihodnje leto. V tem času bodo proizvajalci in prodajalci živil, v katerih se najpogosteje skrivajo transmaščobe – to so, denimo, vaflji, piškoti, burek, rogljički, sladice –, morali začeti s pripravo bolj zdrave hrane.

Strokovnjaki s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike ljubljanskega UKC, ki so si prizadevali za sprejetje takšne ureditve, s katero Slovenija prehiteva zakonodajo EU in se postavlja ob bok najnaprednejšim državam, javnosti sporočajo: vsi, ki želijo poskrbeti za svoje zdravje, zlasti pa nosečnice, doječe matere, dojenčki, otroci, mladostniki, bolniki z rakom ali s katerim od srčno-žilnih obolenj, naj omejijo uživanje vnaprej pripravljenih živil, pri katerih je prisotnost škodljive delno hidrogenirane rastlinske maščobe zelo verjetna.

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
inštitut za nutricionistiko Pediatrična klinika transmaščobe transmaščobne kisline UKC Ljubljana zdrava prehrana

V ZDA popolna prepoved transmaščob

Prva država, ki je z zakonom omejila transmaščobe v živilih, je bila Danska, ki je to naredila že pred desetimi leti. Sledile so ji Avstrija, Švica, Madžarska, Islandija in Norveška. V ZDA so dodajanje delno hidrogeniranih maščob v živila povsem prepovedali leta 2005. Slovenija s pravilnikom o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih prehiteva zakonodajo EU, omejitev pa bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila pa tudi za obroke v gostilnah in v vseh obratih javne prehrane.

Najbolj brano