Slovenija je tudi po prepričanju predstavnikov Pediatrične klinike Ljubljana dosegla pomemben napredek v preventivi srčno-žilnih bolezni. Prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž., ki je z doc. dr. Evgenom Benedikom in Inštitutom za nutricionistiko sodelovala pri pripravi pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, je prepričana, da bo tako bistveno učinkoviteje kot doslej poskrbljeno za zaščito zdravja Slovencev. Zakaj?
Škodljiv vpliv na možgane in na nevrološki razvoj
Transmaščobe so nasploh škodljive, vendar največ škode lahko povzročijo v času nosečnosti in dojenja ter v otrokovem prvem letu življenja – škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov in na nevrološki razvoj, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin.
Škodljiv vpliv transmaščob se kaže v povečanju koncentracije trigliceridov in Lpa v plazmi, vplivajo tudi na vnetje notranje površine arterijskih sten, poveča se tveganje za pojav aritmije.
Pravilnik, ki bo vsebnost transmaščob omejil na 0,2 grama transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob, bo začel veljati šele aprila prihodnje leto. V tem času bodo proizvajalci in prodajalci živil, v katerih se najpogosteje skrivajo transmaščobe – to so, denimo, vaflji, piškoti, burek, rogljički, sladice –, morali začeti s pripravo bolj zdrave hrane.
Strokovnjaki s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike ljubljanskega UKC, ki so si prizadevali za sprejetje takšne ureditve, s katero Slovenija prehiteva zakonodajo EU in se postavlja ob bok najnaprednejšim državam, javnosti sporočajo: vsi, ki želijo poskrbeti za svoje zdravje, zlasti pa nosečnice, doječe matere, dojenčki, otroci, mladostniki, bolniki z rakom ali s katerim od srčno-žilnih obolenj, naj omejijo uživanje vnaprej pripravljenih živil, pri katerih je prisotnost škodljive delno hidrogenirane rastlinske maščobe zelo verjetna.
