Kaj so o svojih prehranjevalnih navadah, v konkretnem primeru zajtrkovalnih navadah, študenti zaupali spletnemu anketnemu vprašalniku? Podatki kažejo, da je večini študentov sicer povsem jasno, kako pomemben obrok je zajtrk, vendar jih kljub temu 40 odstotkov ne zajtrkuje redno, 15 odstotkov pa skoraj nikoli, ker bodisi nimajo časa bodisi se jim zajtrka ne ljubi pripraviti ali pa jim hrana zjutraj ne diši, povzema podatke o zajtrkovalnih navadah študentov Anja Zupan iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Študentska prehrana je pestra, vendar vse kaže, da pestrost ni porazdeljena v prid zdravim, uravnoteženim obrokom. Študentje namreč vse prepogosto posegajo po obrokih, v katerih je veliko maščob in malo zelenjave.

Študent, veš, kaj ješ?

Problematična sta tako število dnevnih obrokov kot ritem prehranjevanja, zato ZPS v sodelovanju s slovensko mladinsko zvezo Brez izgovora in s pomočjo finančne podpore ministrstva za zdravje v sklopu projekta »Študent, veš, kaj ješ?« pomaga z uporabnimi nasveti glede izbire in priprave okusne in zdrave hrane, tudi z recepti za pripravo izvrstnih jedi. Trenutno je, denimo, aktualen natečaj »Večerja po moje«.

Kakšna pa je študentska prehrana, če mladi po njej posegajo v lokalih, kjer je ta subvencionirana in kot taka na voljo na študentske bone? ZPS je v danes predstavljeni test vključila dva sendviča in 16 glavnih obrokov – predvsem pražene, panirane, ocvrte jedi, jedi z žara in tudi pice, ki naj bi se na jedilniku znašle le občasno, a so stalnica v ponudbi prehrane na študentske bone.

Preverjanje transmaščobnih kislin in soli

V izbranih jedeh so, kot pojasnjuje Marjana Peterman iz zveze potrošnikov, preverili vsebnost skupne maščobe, transmaščobnih kislin in soli. Transmaščobe so bile v večini obrokov v še sprejemljivih mejah, soli pa je bilo preveč – toliko preveč, da študent z enim samim takim obrokom zaužije kar polovico priporočene dnevne količine soli.

Ta podatek je v skladu z do zdaj še nespremenjeno statistiko, po kateri odrasli Slovenci s hrano ne zaužijejo le priporočenega dnevnega odmerka soli (največ pet gramov soli, kar je približno ena čajna žlička), ampak ga (v povprečju) presežejo za kar 130 odstotkov.

Pod drobnogledom pa se je znašla tudi ponudba v samopostrežnih avtomatih s hrano in pijačo na fakultetah po Sloveniji, prvič pred dvema letoma, nedavno je bil opravljen ponovni pregled 36 avtomatov na 23 fakultetah. Pokazalo se je, da se je ponudba izboljšala, po podatkih ZPS se je to zgodilo predvsem pri enem ponudniku.

Po besedah Urške Erklavec (Brez izgovora) pa si študenti na splošno želijo, da bi bilo v avtomatih več zdravih prigrizkov v majhnih porcijah, več zdravih sendvičev, sadja in zelenjave in manj sladkih pijač – po dostopih cenah.