Za rakom na debelem črevesju in danki vsako leto zboli približno 1400 Slovencev, več kot 700 jih zaradi prepozno odkrite bolezni umre. Po drugi strani pa je program Svit, ki ima za seboj prvo desetletje delovanja, pri obvladovanju te bolezni pripomogel k pomembnemu napredku, saj se je med vsemi raki, ki jih je več sto, najbolj povečalo prav preživetje bolnikov z rakom na debelem črevesju in danki. Danes približno dve tretjini teh rakov odkrijejo v stadiju, ko bolniki (še) ne potrebujejo onkološkega zdravljenja, ki je zahtevno, agresivno in v napredovali fazi bolezni tudi manj učinkovito.

»Po desetih letih delovanja programa Svit lahko rečemo, da smo uspešni – učinki so vidni na sliki celotnega prebivalstva, kajti od leta 2011 se pojavnost raka na debelem črevesju in danki zmanjšuje. V tem obdobju so pri 2800 ljudeh, ki so se odzvali na vabilo za udeležbo v programu, čeprav v prepričanju, da so povsem zdravi, odkrili raka. Še pomembneje pa je, da smo odkrili zelo veliko predrakavih sprememb, ki so bile tudi odstranjene, kar zelo zmanjša možnost za nastanek raka,« je za zdravstveni portal povedala Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zakaj torej ne odvreči vabila v smeti in preprosto pozabiti nanj? »Najpomembnejše sporočilo je, da v programu Svit odkrivamo raka v zgodnjih stadijih – takrat, ko je zdravljenje lažje in učinkovitejše,« meni predstavnica NIJZ in doda, da je bil rak pri posameznikih, ki se na Svitovo vabilo niso odzvali, takrat, ko so jim postavili diagnozo, že v napredovalem stadiju, ko je zdravljenje naporno in agresivno, možnost za preživetje pa slabša.

Dosežke tega programa generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gobec pripisuje doslednemu upoštevanju visokih standardov kakovosti. »Delež pojavnosti tega raka se je od leta 2008 zmanjšal za 22 odstotkov. Zdaj to ni več vodilni rak v Sloveniji, preživetje obolelih se je pomembno podaljšalo, bolezen je pogosteje odkrita v zgodnji fazi, kar je manj obremenjujoča tako za obolelega kot tudi za zdravstveni sistem,« pravi Gobčeva. Ob tem opozori, da so moški, kar se tiče tega raka, bolj ogroženi, vendar se na Svitova vabila odzivajo slabše kot ženske.

V tem programu pa pri nas še vedno nismo dosegli 70-odstotne udeležbe, ki je zlati standard, če naj bo preprečevanje tega raka res uspešno.

In kakšna je slika (obvladovanja) te bolezni na klinični ravni?

Kot pojasnjuje prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega UKC, v Sloveniji na letni ravni naredijo približno 45.000 kolonoskopij, približno 10.000 do 12.000 v sklopu programa Svit. 

»V zadnjih desetih letih smo, kar se tiče kakovosti, dosegli neverjeten napredek, na vseh ravneh – po zaslugi stalnega izobraževanja vseh zdravnikov, ki sodelujejo v tem programu. Enkrat do dvakrat na leto imamo izobraževanje, pripravili smo slovenske smernice, po zgledu evropskih, vsi zdravniki, ki izvajajo kolonoskopije, pa so enkrat na leto oziroma najmanj enkrat na dve leti deležni stalnega nadzora, ki ga izvajamo trije nadzorniki. V sklopu nadzora, ki se nanaša na te posege, pregledamo približno 100 kazalcev kakovosti – in lahko rečem, da smo v primerjavi z drugimi centri po Evropi res dobri,« poudarja dr. Štabuc.

Ob tem doda, da pri približno 60 odstotkih ljudi, ki mislijo, da so popolnoma zdravi in nimajo nikakršnih simptomov, potem, ko so imeli pozitiven hemotest pri testiranju v sklopu Svita, pri kolonoskopiji najdejo polipe oziroma prekanceroze, predrakave spremembe. 

V sklopu tako imenovanega »adenoma detection rate«, pričakovanega deleža odkritih sprememb, Slovenija po Štabucovih besedah prehiteva evropsko povprečje, prav tako tudi primerjava celotnih kolonoskopij »pokaže na neverjetno razliko; medtem ko je v Sloveniji ta delež 97-odstoten, je v Evropi za kar sedem odstotkov nižji – in to kljub temu, da pri nas kolonoskopije opravljamo brez sedacije!«

Dr. Štabuc ima, kot pravi, ničelno toleranco do bolečine pri preventivnih, tako imenovanih presejalnih kolonoskopijah. A kljub temu v praksi tovrstne preiskave ne potekajo vedno brez bolečin. Kolonoskopija pri polovici bolnikov sicer poteka brez bolečine – vendar je bolečina še vedno prisotna pri kar 30 odstotkih pacientov, ki jim opravijo kolonoskopijo, medtem ko jih 20 odstotkov bolečino opredeli kot močno. 

»Pri teh bolnikih je uporaba sedacije – torej uspavanja z anestezijo – potrebna. Zato je zdaj naša prvenstvena naloga prepričati zavarovalnico, da bodo program sedacije pri nekaterih bolnikih omogočili in ga tudi plačali,« napoveduje Borut Štabuc.

Sicer pa so se na osnovi programa Svit in z njim povezanih nadzorov endoskopirnice po vsej Sloveniji posodobile, pri čemer Štabuc izrazi upanje, da bo letos prišlo tudi do posodobitve endoskopskega kabineta v UKC Ljubljana.

Ob tem še pove, da v skrbi za izboljševanje kakovosti endoskopij skrbijo za »nadzor nad kakovostjo instrumentov, vsake tri mesece izvajamo posebne mikrobiološke kontrole za preverjanje sterilnosti in tako dodatno zagotavljamo varnost pacientov, ki prihajajo na kolonoskopije. Vse to pa se prenaša tudi na ostale gastroenterologe v Sloveniji; tudi ti se zdaj držijo smernic, ki smo jih uvedli pred desetimi leti. Zato se je povečala tudi kakovost endoskopij – ne le v sklopu Svita, ampak nasploh, v vsakodnevni klinični praksi.«

Patologija (vrsta in delež) po prvi kolonoskopiji
Podatki za leto 2018
Vir: NIJZ, program Svit

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.