Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?
Delež pojavnosti raka debelega črevesja in danke se je od leta 2008 zmanjšal za kar 22 odstotkov, kajti v sklopu programa Svit odkrivajo zametke bolezni v obliki predrakavih sprememb ali v začetni fazi raka, ko je bolezen preprečljiva oziroma ozdravljiva brez invazivne, naporne terapije.

Za rakom na debelem črevesju in danki vsako leto zboli približno 1400 Slovencev, več kot 700 jih zaradi prepozno odkrite bolezni umre. Po drugi strani pa je program Svit, ki ima za seboj prvo desetletje delovanja, pri obvladovanju te bolezni pripomogel k pomembnemu napredku, saj se je med vsemi raki, ki jih je več sto, najbolj povečalo prav preživetje bolnikov z rakom na debelem črevesju in danki. Danes približno dve tretjini teh rakov odkrijejo v stadiju, ko bolniki (še) ne potrebujejo onkološkega zdravljenja, ki je zahtevno, agresivno in v napredovali fazi bolezni tudi manj učinkovito.

»Po desetih letih delovanja programa Svit lahko rečemo, da smo uspešni – učinki so vidni na sliki celotnega prebivalstva, kajti od leta 2011 se pojavnost raka na debelem črevesju in danki zmanjšuje. V tem obdobju so pri 2800 ljudeh, ki so se odzvali na vabilo za udeležbo v programu, čeprav v prepričanju, da so povsem zdravi, odkrili raka. Še pomembneje pa je, da smo odkrili zelo veliko predrakavih sprememb, ki so bile tudi odstranjene, kar zelo zmanjša možnost za nastanek raka,« je za zdravstveni portal povedala Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V desetih letih so raka odkrili pri 2800 ljudeh, ki so se odzvali na vabilo za udeležbo v programu, čeprav v prepričanju, da so povsem zdravi.

Pri zgodnjem odkritju raka ali predrakavih sprememb je zdravljenje bistveno uspešnejše, predvsem pa ni agresivno.

Zakaj torej ne odvreči vabila v smeti in preprosto pozabiti nanj? »Najpomembnejše sporočilo je, da v programu Svit odkrivamo raka v zgodnjih stadijih – takrat, ko je zdravljenje lažje in učinkovitejše,« meni predstavnica NIJZ in doda, da je bil rak pri posameznikih, ki se na Svitovo vabilo niso odzvali, takrat, ko so jim postavili diagnozo, že v napredovalem stadiju, ko je zdravljenje naporno in agresivno, možnost za preživetje pa slabša.

10 let programa Svit
Rezultate presejalnega programa Svit so ob prvi desetletnici delovanja predstavili (od leve proti desni) Mojca Gobec, Tatjana Kofol Bric in Borut Štabuc. Foto: Diana Zajec

Dosežke tega programa generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gobec pripisuje doslednemu upoštevanju visokih standardov kakovosti. »Delež pojavnosti tega raka se je od leta 2008 zmanjšal za 22 odstotkov. Zdaj to ni več vodilni rak v Sloveniji, preživetje obolelih se je pomembno podaljšalo, bolezen je pogosteje odkrita v zgodnji fazi, kar je manj obremenjujoča tako za obolelega kot tudi za zdravstveni sistem,« pravi Gobčeva. Ob tem opozori, da so moški, kar se tiče tega raka, bolj ogroženi, vendar se na Svitova vabila odzivajo slabše kot ženske.

V tem programu pa pri nas še vedno nismo dosegli 70-odstotne udeležbe, ki je zlati standard, če naj bo preprečevanje tega raka res uspešno.

Presejalni program Svit - Stadij raka glede na (ne)odzivnost povabljenih

In kakšna je slika (obvladovanja) te bolezni na klinični ravni?

Kot pojasnjuje prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega UKC, v Sloveniji na letni ravni naredijo približno 45.000 kolonoskopij, približno 10.000 do 12.000 v sklopu programa Svit. 

»V zadnjih desetih letih smo, kar se tiče kakovosti, dosegli neverjeten napredek, na vseh ravneh – po zaslugi stalnega izobraževanja vseh zdravnikov, ki sodelujejo v tem programu. Enkrat do dvakrat na leto imamo izobraževanje, pripravili smo slovenske smernice, po zgledu evropskih, vsi zdravniki, ki izvajajo kolonoskopije, pa so enkrat na leto oziroma najmanj enkrat na dve leti deležni stalnega nadzora, ki ga izvajamo trije nadzorniki. V sklopu nadzora, ki se nanaša na te posege, pregledamo približno 100 kazalcev kakovosti – in lahko rečem, da smo v primerjavi z drugimi centri po Evropi res dobri,« poudarja dr. Štabuc.

Prof. dr. Borut Štabuc:

V sklopu nadzora, ki se nanaša na te posege, pregledamo približno 100 kazalcev kakovosti – in lahko rečem, da smo v primerjavi z drugimi centri po Evropi res dobri.

Ob tem doda, da pri približno 60 odstotkih ljudi, ki mislijo, da so popolnoma zdravi in nimajo nikakršnih simptomov, potem, ko so imeli pozitiven hemotest pri testiranju v sklopu Svita, pri kolonoskopiji najdejo polipe oziroma prekanceroze, predrakave spremembe. 

Pri približno 60 odstotkih ljudi, ki mislijo, da so popolnoma zdravi in nimajo nikakršnih simptomov, potem, ko so imeli pozitiven hemotest pri testiranju v sklopu Svita, pri kolonoskopiji najdejo polipe oziroma prekanceroze, predrakave spremembe. 

Svit - izvidi kolonoskopijV sklopu tako imenovanega »adenoma detection rate«, pričakovanega deleža odkritih sprememb, Slovenija po Štabucovih besedah prehiteva evropsko povprečje, prav tako tudi primerjava celotnih kolonoskopij »pokaže na neverjetno razliko; medtem ko je v Sloveniji ta delež 97-odstoten, je v Evropi za kar sedem odstotkov nižji – in to kljub temu, da pri nas kolonoskopije opravljamo brez sedacije!«

Dr. Štabuc ima, kot pravi, ničelno toleranco do bolečine pri preventivnih, tako imenovanih presejalnih kolonoskopijah. A kljub temu v praksi tovrstne preiskave ne potekajo vedno brez bolečin. Kolonoskopija pri polovici bolnikov sicer poteka brez bolečine – vendar je bolečina še vedno prisotna pri kar 30 odstotkih pacientov, ki jim opravijo kolonoskopijo, medtem ko jih 20 odstotkov bolečino opredeli kot močno. 

»Pri teh bolnikih je uporaba sedacije – torej uspavanja z anestezijo – potrebna. Zato je zdaj naša prvenstvena naloga prepričati zavarovalnico, da bodo program sedacije pri nekaterih bolnikih omogočili in ga tudi plačali,« napoveduje Borut Štabuc.

V Sloveniji kolonoskopije opravljajo brez anestezije. 

»Zato je zdaj naša prvenstvena naloga prepričati zavarovalnico, da bodo program sedacije pri nekaterih bolnikih omogočili in ga tudi plačali.«

Prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo

Sicer pa so se na osnovi programa Svit in z njim povezanih nadzorov endoskopirnice po vsej Sloveniji posodobile, pri čemer Štabuc izrazi upanje, da bo letos prišlo tudi do posodobitve endoskopskega kabineta v UKC Ljubljana.

Ob tem še pove, da v skrbi za izboljševanje kakovosti endoskopij skrbijo za »nadzor nad kakovostjo instrumentov, vsake tri mesece izvajamo posebne mikrobiološke kontrole za preverjanje sterilnosti in tako dodatno zagotavljamo varnost pacientov, ki prihajajo na kolonoskopije. Vse to pa se prenaša tudi na ostale gastroenterologe v Sloveniji; tudi ti se zdaj držijo smernic, ki smo jih uvedli pred desetimi leti. Zato se je povečala tudi kakovost endoskopij – ne le v sklopu Svita, ampak nasploh, v vsakodnevni klinični praksi.«


Patologija (vrsta in delež) po prvi kolonoskopiji
Podatki za leto 2018
Vir: NIJZ, program Svit

Odkrita patologija Število   Delež
- karcinom 201   2,18 %
- sum na karcinom 23   0,25 %
- limfom 1   0,01 %
- nevroendokrini tumor 4   0,04 %
- napredovali adenom 2149   23,33 %
- nenapredovali adenom 2933   31,84 %
- sesilna serirana lezija 317   3,44 %
- hiperplastični polip 542   5,88 %
- druge neneoplastične najdbe 376   4,08 %
- podatki histološkega izvida niso znani 1   0,01 %
- najdbe brez vzorcev za histologijo 1610   17,48 %
- brez najdb 1055   11,45 %
SKUPAJ 9212   100 %

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Histopatološka diagnoza znana v treh dneh

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki Svit dokazano rešuje življenja, s pomočjo preprostega testa na sledi krvavitve v vzorčku blata. 

Tistim posameznikom, pri katerih je izvid presejalnega testa pozitiven, opravijo kolonoskopijo, s katero je mogoče ugotoviti vzrok krvavitve. Nastale spremembe, na primer polipe, kolonoskopist lahko odstrani že med preiskavo in s tem je grožnja za razvoj raka, ki jo napovedujejo predrakave spremembe, odstranjena.

Tudi patologi, ki sodelujejo v programu, se zavedajo, da mora biti čas, ki mine do histopatološke diagnoze, v sklopu Svita kratek, saj na diagnozo čakajo posamezniki, ki pred preiskavo niso imeli nikakršnih znakov bolezni, zato je nedopustno, da bi jih predolgo puščali v negotovosti.

Tako danes histopatološko diagnozo v sklopu Svita (v več kot 90-odstotnem deležu) postavijo v treh dneh. Po zaslugi programa se je izboljšala tudi kakovost dela patologov, povečala se je tudi njihova usklajenost pri diagnozah.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.