Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam

Rak na prsih je najpogostejši rak, ki prizadene Slovenke. Če ga odkrijejo v zgodnji fazi, je ozdravljiv – seveda pa je odkrivanje (pred)rakavih sprememb, ko te še niso opazne, pogojeno s preiskavo. Z mamografijo, ki mora biti opravljena v skladu z zelo strogimi zahtevami glede kakovosti, varnosti in zanesljivosti; ta je od letos dalje dostopna po vsej Sloveniji, v sklopu nacionalnega presejalnega programa Dora, ki zagotavlja vrhunsko strokovnost in tudi takojšnje zdravljenje, kadar je to potrebno. Dora obeležuje 10-letnico delovanja.

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam
Rak na prsih je najpogostejši rak, za katerim zbolevajo Slovenke, vendar pa to obolenje ni izključno žensko. Nasprotno, diagnozo rak na prsih, ki jo pri nas vsako leto postavijo približno 1300-krat, dobijo tudi moški, ki v skupnem deležu na novo obolelih predstavljajo do dva odstotka. Državni presejalni program Dora pomaga pri zgodnjem odkrivanju raka dojk, ko je bolezen še obvladljiv in tudi ozdravljiva. Foto: Diana Zajec

Rak na prsih je bolezen, ki je, ko je v napredovali fazi, zelo invazivna, njeno prebolevanje je vse prej kot preprosto in neboleče, tako za obolelega kot za njegove bližnje. Vendar je to obolenje s sodobnimi diagnostičnimi metodami in čim zgodnejšim začetkom zdravljenja mogoče tako rekoč povsem obvladati in doseči remisijo. Sodobna medicina pa lahko, že med prebolevanjem bolezni ali potem, nadvse učinkovito pomaga tudi s plastično kirurgijo (za rekonstrukcijo prsi se odloči več kot polovica pacientk) – in tako ženski zagotovi polno, kakovostno življenje.

Seveda pa je zdravljenje naporno, prinaša veliko izzivov, med drugim tudi neželene, stranske učinke. Zato je toliko pomembneje vedeti, da ima pri nas prav vsaka ženska v starosti od 50 do 69 let, čeprav nima nikakršnih težav ali znakov, ki bi nakazovali, da je zbolela za to boleznijo, vsaki dve leti možnost za brezplačno, deset minut trajajočo preiskavo, ki ji lahko dobesedno reši življenje.

Cilj: 150 smrti manj na leto

Državni presejalni program za raka dojk Dora ima jasen cilj: zmanjšati umrljivost žensk, starih od 50 do 69 let (v tej starosti je pojavnost tega raka namreč največja), za 25 do 30 odstotkov. To pomeni, da po zaslugi Dore rak na prsih ne bo več usoden za toliko žensk kot danes, v vsakoletni statistiki bo 150 manj smrti zaradi tega raka. 

30 odstotkov

manj smrti bo na letni ravni zaradi raka dojk, ko bo v celoti izpolnjen glavni cilj državnega presejalnega programa Dora

V sklopu Dore so doslej opravili 312.262 mamografij. Pri 2004 ženskah, ki so na preiskavo prišle v prepričanju, da so povsem zdrave, so odkrili raka na prsih – in nemudoma ukrepali. Program je zavezan spoštovanju strogih evropskih smernic kakovosti, zato je izpostavljen nenehnemu nadzoru, v vseh fazah izvajanja, najsi gre za slikanje, za (dvojno) odčitavanje rentgenskih slik (mamogramov) ali za nadaljnjo obravnavo oziroma zdravljenje, kadar je to potrebno.

2004

ženskam, ki so se na vabilo za mamografijo odzvale v prepričanju, da so zdrave, so v zadnjih letih postavili diagnozo: rak na prsih

Prva mamografija pred desetimi leti, doslej narejenih 312.262

Prvo mamografsko slikanje v sklopu Dore so izvedli 21. aprila 2008. Širjenje programa se je potem odvijalo kaskadno, s kratki stiki in časovnimi zamiki pri doseganju enakopravne dostopnosti za vse ženske po vsej Sloveniji – vendar se je to dogajalo z razlogom, kot poudarjajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec tega državnega presejalnega programa. 

Prvo mamografsko slikanje v sklopu Dore so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izvedli pred natanko desetimi leti, 21. aprila 2008.

»Danes skoraj tretjini vseh Slovenk zagotavljamo skrbno načrtovano in nadzorovano zdravstveno storitev, ki lahko rešuje življenja. Pri vpeljavi programa smo morali vztrajati pri upoštevanju strogih standardov, zato se njegova širitev ni odvijala tako hitro, kot bi si želeli. A takšno ukrepanje je bilo nujno, če smo hoteli postati vzorčni primer vrhunskega presejalnega programa – kar danes smo. In seveda želimo, da tako ostane tudi v prihodnje,« pravi mag. Maksimiljan Kadivec, nadzorni radiolog in vodja državnega programa Dora.

Program Dora je, tako mag. Kadivec, povsem digitaliziran. Po zaslugi enotne informacijske tehnologije ter nenehnega izobraževanja in nadzorovanja vseh, ki sodelujejo v njem, tudi zdravnikov, pa se lahko pohvali s preglednimi, jasno merljivimi, nedvoumno pozitivnimi učinki. Zato si njegovi nosilci želijo, da bi se za sodelovanje v programu, za odziv na vabilo za preventivno slikanje z mamografom, odločilo čim več žensk. 

Odzivnost le 73-odstotna, pa vendar ena boljših

Zdaj je pri nas odzivnost (v povprečju) 73-odstotna, pogoj za učinkovitost takega programa pa je najmanj 70-odstotna udeležba vabljenih žensk. Delež, ki ga dosega Slovenija, je torej primerjalno dober, ni pa optimalen. Kot pravi Maksimiljan Kadivec, je »dela še veliko, pa ne le pri ozaveščanju o pomenu tega programa, kjer je doslej res ogromno dela opravilo slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in njegova dolgoletna predsednica prim. Mojca Senčar. Aktualna bo vpeljava novih metod, letos bodo izšle tudi nove smernice za kontrolo presejalnih programov v Evropi«.

Diagnozo rak na prsih v Sloveniji vsako leto postavijo približno 1300-krat, med obolelimi je tudi do dva odstotka moških.

Graf: naraščajoča uspešnost odkrivanja raka na dojkah v okviru projekta Dora



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
Maksimiljan Kadivec mamografija Onkološki inštitut Ljubljana presejanje program Dora rak dojk rak na prsih

Problemi tudi v strokovnih krogih?

Progam Dora pa se po desetih letih še vedno spopada z nekaterimi težavami, do katerih prihaja tudi v strokovni javnosti. Nekateri ginekologi bi namreč, kot pravi vodja programa Dora mag. Maksimiljan Kadivec, »pacientke radi obdržali v svojih ordinacijah in sami izvajali mamografijo, ki pa po kakovosti izvedbe in zanesljivosti odčitanih rezultatov ni in ne more biti primerljiva z delovanjem v sklopu Dore, kjer vsak rezultat pregledata dva specialista radiologije. Pred kratkim smo lansirali nov pravilnik o ogroženosti žensk – verjamem, da se bo takšno odzivanje v strokovni javnosti tudi na tej osnovi bistveno spremenilo.«

Najbolj brano