Rak na prsih je bolezen, ki je, ko je v napredovali fazi, zelo invazivna, njeno prebolevanje je vse prej kot preprosto in neboleče, tako za obolelega kot za njegove bližnje. Vendar je to obolenje s sodobnimi diagnostičnimi metodami in čim zgodnejšim začetkom zdravljenja mogoče tako rekoč povsem obvladati in doseči remisijo. Sodobna medicina pa lahko, že med prebolevanjem bolezni ali potem, nadvse učinkovito pomaga tudi s plastično kirurgijo (za rekonstrukcijo prsi se odloči več kot polovica pacientk) – in tako ženski zagotovi polno, kakovostno življenje.

Seveda pa je zdravljenje naporno, prinaša veliko izzivov, med drugim tudi neželene, stranske učinke. Zato je toliko pomembneje vedeti, da ima pri nas prav vsaka ženska v starosti od 50 do 69 let, čeprav nima nikakršnih težav ali znakov, ki bi nakazovali, da je zbolela za to boleznijo, vsaki dve leti možnost za brezplačno, deset minut trajajočo preiskavo, ki ji lahko dobesedno reši življenje.

Cilj: 150 smrti manj na leto

Državni presejalni program za raka dojk Dora ima jasen cilj: zmanjšati umrljivost žensk, starih od 50 do 69 let (v tej starosti je pojavnost tega raka namreč največja), za 25 do 30 odstotkov. To pomeni, da po zaslugi Dore rak na prsih ne bo več usoden za toliko žensk kot danes, v vsakoletni statistiki bo 150 manj smrti zaradi tega raka. 

V sklopu Dore so doslej opravili 312.262 mamografij. Pri 2004 ženskah, ki so na preiskavo prišle v prepričanju, da so povsem zdrave, so odkrili raka na prsih – in nemudoma ukrepali. Program je zavezan spoštovanju strogih evropskih smernic kakovosti, zato je izpostavljen nenehnemu nadzoru, v vseh fazah izvajanja, najsi gre za slikanje, za (dvojno) odčitavanje rentgenskih slik (mamogramov) ali za nadaljnjo obravnavo oziroma zdravljenje, kadar je to potrebno.

Prva mamografija pred desetimi leti, doslej narejenih 312.262

Prvo mamografsko slikanje v sklopu Dore so izvedli 21. aprila 2008. Širjenje programa se je potem odvijalo kaskadno, s kratki stiki in časovnimi zamiki pri doseganju enakopravne dostopnosti za vse ženske po vsej Sloveniji – vendar se je to dogajalo z razlogom, kot poudarjajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec tega državnega presejalnega programa. 

»Danes skoraj tretjini vseh Slovenk zagotavljamo skrbno načrtovano in nadzorovano zdravstveno storitev, ki lahko rešuje življenja. Pri vpeljavi programa smo morali vztrajati pri upoštevanju strogih standardov, zato se njegova širitev ni odvijala tako hitro, kot bi si želeli. A takšno ukrepanje je bilo nujno, če smo hoteli postati vzorčni primer vrhunskega presejalnega programa – kar danes smo. In seveda želimo, da tako ostane tudi v prihodnje,« pravi mag. Maksimiljan Kadivec, nadzorni radiolog in vodja državnega programa Dora.

Program Dora je, tako mag. Kadivec, povsem digitaliziran. Po zaslugi enotne informacijske tehnologije ter nenehnega izobraževanja in nadzorovanja vseh, ki sodelujejo v njem, tudi zdravnikov, pa se lahko pohvali s preglednimi, jasno merljivimi, nedvoumno pozitivnimi učinki. Zato si njegovi nosilci želijo, da bi se za sodelovanje v programu, za odziv na vabilo za preventivno slikanje z mamografom, odločilo čim več žensk. 

Odzivnost le 73-odstotna, pa vendar ena boljših

Zdaj je pri nas odzivnost (v povprečju) 73-odstotna, pogoj za učinkovitost takega programa pa je najmanj 70-odstotna udeležba vabljenih žensk. Delež, ki ga dosega Slovenija, je torej primerjalno dober, ni pa optimalen. Kot pravi Maksimiljan Kadivec, je »dela še veliko, pa ne le pri ozaveščanju o pomenu tega programa, kjer je doslej res ogromno dela opravilo slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in njegova dolgoletna predsednica prim. Mojca Senčar. Aktualna bo vpeljava novih metod, letos bodo izšle tudi nove smernice za kontrolo presejalnih programov v Evropi«.