Pri nas vsako leto vabilo na preventivni pregled z mamografijo prejme približno 140.000 žensk, nanj se odzove približno 100.000 žensk. Večina mamogramov, ki jih v sklopu Dore odčitajo dvakrat, je negativnih – približno pet odstotkov žensk mora po mamografiji na dodatne preiskave, tako rekoč takoj.
Postopek po postavitvi diagnoze je ustaljen, jasen, hiter. Kadar je potrebna operacija, se to zgodi najkasneje v treh tednih. Če je izvid negativen, pa ga ženska prejme v dveh ali najkasneje treh dneh po opravljeni mamografiji.
V nekaterih državah se po postavitvi diagnoze sled za pacientko izgubi
»V nekaterih državah pa ti programi tečejo tako, da pacientko po odkritju bolezni usmerijo k družinskemu zdravniku ali ginekologu – ni tako kot pri nas, ko se takoj začne odvijati nadaljnja diagnostika. Ponekod se tako zgodi, da se v zdravstvenem sistemu 'sled' za takšno pacientko, ki bi potrebovala celovito obravnavo, preprosto izgubi,« pravi dr. Maja Primic Žakelj, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Tudi dr. Livia Giordano, ki kot epidemiologinja dela v centru za preventivo raka v Torinu, sicer pa sodeluje v delovni skupini za razvoj smernic za obravnavo raka na prsih pri Evropski komisiji, izvršilnem organu EU, meni, da so »ženske v Sloveniji lahko res srečne, saj zdravstveni sistem skrbi zanje – marsikje po svetu ni tako, celo v kateri od evropskih držav, denimo v Bolgariji ali na Slovaškem. Udejanjanje kakovosti v sklopu takšnega programa je vse prej kot preprosto, za to je potreben strokovni pogum – in Slovenija je dokazala, da ga ima,« meni Livia Giordano.
Letos nadgradnja mednarodnih smernic
Seveda pa je tudi pri nacionalnih presejalnih programih, ki jim kakovost narekujejo stroge mednarodne smernice, še veliko prostora za izboljšave. Pri nas so javni zdravstveni zavodi, ki pod vodstvom onkološkega inštituta izvajajo ta program, morali zadostiti več kot 70 strogim strokovnim zahtevam, ki jih morajo izpolnjevati dosledno, v vsakem primeru, pri vsaki ženski, pri vsaki preiskavi posebej.
Letos bo prišlo do nadgradnje mednarodno začrtanih vodil za izvajanje programov za obravnavo raka dojk – glede organizacije, zdravljenja, paliative.
Slovenija je po prepričanju predstavnice strokovne skupine za razvoj evropskih smernic za obravnavo raka dojk dobro pripravljena na izzive.
Ti bodo v prihodnje temeljili na še bolj sofisticiranih tehnologijah in na bolj individualno zasnovanih pristopih in prijemih v obravnavi.
Med takimi novostmi je tudi uporaba digitalnega tomografa s tomosintezo; na OI imajo dve taki aparaturi že od leta 2014, enega so dobili pred dvema letoma. Tomograf uporabljajo pri nadaljnjih preiskavah, po že postavljeni diagnozi, saj, denimo, omogoča slikanje v plasteh in tako pokaže lezije, ki jih prej ni mogoče videti. Je pa ta aparat, kot dodaja vodja programa Dora mag. Maksimiljan Kadivec, tako natančen, da pomembno podaljša čas preiskave in močno obremeni računalniški sistem.
