Program Dora sestavlja in predstavlja več kot 100 vrhunsko usposobljenih strokovnjakov, ki svoje znanje, temelječe na mednarodnih smernicah, nenehno nadgrajujejo – tako so ustvarili vzorčni primer odlične zdravstvene storitve, za kakršno si marsikdo želi, da bi dobila odsev tudi v »običajni«, vsakodnevni skrbi za paciente. 

Predstavniki onkološkega inštituta so se še pred desetletjem v tujini, predvsem pri norveških kolegih, izobraževali o poteku in pomenu učinkovitega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prsih. In zdaj smo nanje, kot je na slovesnosti ob jubileju programa Dora poudaril častni pokrovitelj dogodka, predsednik države Borut Pahor, lahko izjemno ponosni. Tuji eksperti namreč slovenski program Dora izpostavljajo kot primer dobre prakse, slovenski strokovnjaki pa svetujejo pri vzpostavljanju podobnih programov tako v Evropi kot na Zahodnem Balkanu, pa tudi, denimo, v Arabskih emiratih.

Brez čakanja, brezplačno, kakovostno in varno

Pomanjkanje strokovnega kadra in organizacijsko-izvedbene težave v vseh procesih zdravljenja so danes ahilova peta slovenskega zdravstva, ki se kaže v nedopustno dolgih čakalnih dobah. Pri državnem programu Dora – tako kot tudi pri programih Zora in Svit, namenjenih presejanju in zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na materničnem vratu ter debelem črevesju in danki – pa ni tako. Denar za te programe je zagotovljen, skrbno načrtovani diagnostični postopki tečejo nemoteno, preiskave so brezplačne, izvidi natančni in takojšnji. Zdravljenje posameznikov, pri katerih odkrijejo bolezen, se začne tako rekoč takoj, z vabilom na nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje v sklopu onkološkega inštituta, brez dodatnih napotnic in čakalnih vrst. 

Po oceni generalne direktorice OI Zlate Štiblar Kisić program Dora deluje izvrstno, predvsem po zaslugi »četice« strokovnjakov pod vodstvom mag. Maksimiljana Kadivca, ki ne skrbijo le za strokovno in kakovostno, ampak tudi za drugačno, prijazno obravnavo. Prepričana je, da bo končni cilj – za tretjino manjša umrljivost zaradi raka dojk – v naslednjem desetletju delovanja programa tudi dosežen. 

Strokovni direktor onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač pa izpostavlja »izjemni sinergizem pri tem projektu, ki je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da se v Sloveniji ne znamo in ne zmoremo nič dogovoriti«, pomagal, da je bilo že doslej narejenega res veliko v smislu zmanjševanja hudega bremena raka, za katerim zbolevajo tudi zelo mlade ženske.

Zdaj od 50 do 69, kmalu od 45 do 74?

Zato se zdi pobuda slovenske Europe Donne, da bi program Dora razširili tako, da ne bi »zajel« le žensk med 50. in 69. letom, pri katerih je diagnoza raka na prsih najpogostejša, ampak bi na mamografijo vabili ženske od 45. do 74. leta starosti, smiselna in vredna čimprejšnje uresničitve.

Mag. Maksimiljan Kadivec se zaveda, da bo za tovrstno spremembo nujno treba zagotoviti celovit konsenz, kar pa se po izjavah in komentarjih v sklopu svečanosti ob jubileju programa Dora v resnici ne zdi nekaj nemogočega.

Marjan Sušelj, generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je zagotovil: »Rešitev bomo našli!«, kajti program Dora izrazito pomaga zmanjševati pezo bolezni in breme zdravljenja, tako osebno kot finančno. Zdaj, ko program deluje po vsej Sloveniji (letos vendarle še v murskosoboški, slovenjgraški in celjski bolnišnici), bo ZZZS zanj na letni ravni namenil nekaj več kot osem milijonov evrov; lani, denimo, je bila celotna vsota nižja za približno milijon evrov.

Pričakovana življenjska doba pri Slovenkah se je zvišala, na 84 let – tudi v tem kontekstu je smiselna širitev programa, ki pa bo v tem primeru potreboval tudi ustrezno logistično zaledje. Za zdaj je bilo mogoče razbrati, da bi mlajše ženske na mamografijo vabili na tri leta, medtem ko je zdaj časovni razpon med preiskavami krajši, dvoletni.

Ni prostora za lažno pozitivne in lažno negativne izvide

Prim. Mojca Senčar, zdravnica in tudi sama pacientka, ki se s to boleznijo bori že skoraj štiri desetletja, dolgoletna predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, zdaj častna predsednica tega združenja, poudarja, kako pomembna je vloga civilne družbe v ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje in v izboljševanju možnosti za zdravljenje. »Tako slovensko kot evropsko združenje za boj proti raku dojk si je ves čas prizadevalo, da bi vse ženske imele enake možnosti za zgodnje odkrivanje in zdravljenje te bolezni. V Sloveniji smo to vendarle zagotovili – in dokazali, kaj je mogoče doseči s sodelovanjem stroke, politike in civilne družbe.«

Ker v sklopu programa Dora pregledujejo zdrave ženske, po prepričanju Mojce Senčar »tu ni in ne sme biti prostora za napake, za lažno negativne ali lažno pozitivne izvide. Zato je bilo tako pomembno vztrajanje pri vrhunski kakovosti, ki mora biti nenehno pod drobnogledom, s stalnim spremljanjem kakovosti tako po rezultatih kot po indikatorjih kakovosti«. In kako naprej? »Staramo se. Živimo dolgo. Zato je edino prav, da se program Dora razširi, da zajame ženske onkraj zdaj določene starostne meje, navzgor in tudi navzdol, kajti delež žensk, ki jim postavijo to diagnozo pred 50. letom, narašča.«

Dr. Maja Primic Žakelj, ki na onkološkem inštitutu že dolga leta vodi Epidemiologijo in register raka, je, kot pravi, »izjemno ponosna, da ima Slovenija tako izjemen program, kar pa je tudi nujno in obvezujoče, kajti v program vabimo zdrave, ki smo jim dolžni zagotoviti vrhunsko storitev, pri kateri preprosto ne sme biti možnosti ne za spregledanje bolezni ne za napačno pozitivno diagnozo«. 

Izstopajoč primer dobre prakse

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik poudarja, da zdaj mineva 15 let od takrat, ko je Svet Evrope članicam priporočil, naj zaženejo tri presejalne programe, ki dokazano rešujejo življenja, kajti z zgodnjim odkritjem raka na prsih, raka na materničnem vratu ali raka na debelem črevesju oziroma danki je dokazano mogoče rešiti prenekatero življenje in preprečiti težek boj z boleznijo, ki je neizogiben, če je bolezen že v napredovali fazi.

Tako smo v Sloveniji pred 15 leti dobili program Zora, potem Doro in nazadnje še Svit, ki se je začel pred devetimi leti – in Slovenija se je s temi tremi programi postavila ob bok najnaprednejšim državam. »Strokovno in stroškovno učinkovita izvedba zahtevnih presejalnih zdravstvenih programov bi bila lahko vzor za reorganizacijo zdravstvenega sistema, za njegovo reformo,« je prepričana državna sekretarka.

Razmere v zdravstvu so že dolgo slabše, kot si zaslužimo

Ministrica za zdravje v odhodu, Milojka Kolar Celarc, pa poudarja, da je resorno ministrstvo pomagalo pospešiti zadnjo fazo širjenja programa Dora. »Pri Dori se je pokazalo, kaj v Sloveniji lahko naredimo, če stopimo skupaj – seveda pa se moramo poslušati, marsikdaj popustiti in skleniti kompromis – da bi nam bilo vsem bolje,« je dejala zdravstvena ministrica na svečanosti ob jubileju programa Dora. 

Čeprav splošni izkupiček opravljenega dela v zdravstvu v zadnjem mandatu kaže, da dialog o nujnih in ključnih spremembah v zdravstveni sferi ni bil na prednostnem seznamu zdravstvene politike, pa so se v tem času dogajale tudi dobre stvari, o tem ni dvoma.

Tako je predsednik države Borut Pahor ob jubileju programa Dora poudaril: »Dragocenosti zdravja se ne zavedamo, dokler nam to služi. Če človek nima skrbi glede svojega zdravja in zdravja svojih bližnjih, se počuti varnega – vse druge skrbi so manjše in vse druge naloge lažje. K temu pomembno pripomore ozaveščenost, ki je ključna, če želimo biti uspešni v boju proti boleznim, še zlasti proti raku.« 

Za deset let prizadevanj in plemenitega dela pri udejanjanju programa Dora je Pahor Kadivcu izročil slovensko zastavo, kot posebno protokolarno priznanje, simbolično gesto pa zaokrožil z besedami: »Razmere v zdravstvu so že dolga leta slabše, kot si zaslužimo. Vsi si želimo strukturnih, celovitih sprememb!«