Med varovanci domov za starejše je veliko takšnih, ki se zadržujejo le še v zaprtih prostorih, zato vitamina D ne morejo dobiti po naravni poti in jim ga je treba zagotoviti drugače. Po jesenskem oblikovanju strokovnih priporočil za dodajanje tega vitamina nasploh, tudi z vidika zaščite pred težjo obliko prebolevanja bolezni COVID, je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v začetku tega leta potrdil novo indikacijo. Tako je zdaj zagotovljeno kritje stroškov za nadomeščanje tega vitamina pri varovancih domov za starejše. Zagotovo pa bo dostopnost do tega vitamina, ki ga pri nas v času med novembrom in aprilom primanjkuje večini odraslih, treba omogočiti na recept – če ne nasploh, pa vsaj za najbolj ogrožene.

Zakaj je pomemben vitamin D? Zato, ker ni dvoma o tem, da pomaga krepiti zdravje in da zmanjšuje splošno umrljivost. In v Sloveniji imamo na tem področju resen problem – ne (le) zaradi aktualne epidemije, ampak zaradi epidemije pomanjkanja vitamina D. V zimskem obdobju namreč kar 40 odstotkom zdravega prebivalstva Slovenije hudo primanjkuje vitamina D; če tako pomanjkanje traja dolgo, se sčasoma lahko razvije osteomalacija pri odraslih in rahitis pri otrocih. 

Pomanjkanje vitamina D pri odraslih, tudi pri mladostnikih ...

Ljudje, ki večine časa ne prebijejo med štirimi stenami, lahko poleti dobijo dovolj vitamina že z zmerno, kratkotrajno izpostavljenostjo sončnim žarkom. Pozimi glavni vir za pridobivanje tega vitamina predstavlja hrana – ribe (losos, slanik, sardele, sardoni, skuša, tuna) in z vitaminom D obogateni prehranski izdelki, na primer mlečni, vendar pri nas prehranska industrija (kljub podobnim zgledom v tujini) na splošno še ne ponuja takšnih izdelkov. 

Zato prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in zdravje pri Inštitutu za nutricionistiko poudarja, da preliminarni rezultati tovrstnih raziskav kažejo, da »Slovenec v povprečju s hrano zaužije le od tri do štiri mikrograme vitamina D – zdrav odrasli pa ga potrebuje najmanj 20 mikrogramov. To je tudi razlog za tako pogosto pomanjkanje tega vitamina jeseni in pozimi, kajti v tem času telo preprosto ne zmore samo tvoriti zadostne količine D vitamina.«

Zdaj se to obdobje končuje, zato od maja do septembra velja, da vsi, ki se redno gibljejo in zadržujejo na svežem zraku, v tem času dobijo dovolj vitamina D po naravni poti.

V tem kontekstu endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, soavtorica priporočil za nadomeščanje D vitamina pri starejših, pri katerih je na ta način dokazano mogoče okrepiti delovanje imunskega sistema in ublažiti potek bolezni COVID, vedno znova izpostavlja dejavnike, ki v telesu povečajo vsebnost vitamina D, bodisi pod vplivom sončnih žarkov bodisi tako, da ga zaužijemo.

Le z zagotavljanjem zadostnih količin vitamina D – pri čemer priporočenih odmerkov ne smemo prekoračiti – je mogoče preprečiti posledice pomanjkanja tega vitamina, ki se jih iz preteklosti spomnimo kot bolezen mehkih kosti (rahitis) pri otrocih, ki niso bili dovolj izpostavljeni soncu. »V dobi odraslosti je analog temu stanju osteomalacija, prav tako bolezen mehkih kosti. Ta je zelo zelo presenetljivo prisotna tudi danes, predvsem pri starostnikih, ki postanejo nepokretni – v resnici pa je povsem mogoče, da gre zgolj za pomanjkanje vitamina D, ki je pomemben tako za kosti, njihovo obnovo in čvrstost, kakor tudi za obnovo mišic,« opozarja prof. dr. Marija Pfeifer.

Po njenem prepričanju je to osnovna vloga in naloga omenjenega vitamina, ki pa ima tudi druge pomembne učinke, ne le tiste, ki se odrazijo na skeletu.

Od znižanja krvnega tlaka do manjše pojavnosti avtoimunskih bolezni 

»Pri prvem prehodu skozi jetra se vitamin D aktivira v 25-hidroksivitamin D; razpolovna doba je dva do tri tedne. Klasična je aktivacija v hormon D v ledvicah, kjer zmanjšuje sintezo hormona, ki sicer zvišuje arterijski tlak,« pojasnjuje specialistka endokrinologije Marija Pfeifer, pri čemer izpostavi izsledke aktualnih opazovalnih študij. Te so pokazale, da je pri ljudeh, ki imajo dovolj vitamina D, pojavnost visokega krvnega tlaka manjša.

Vitamin D je pomemben tudi za delovanje trebušne slinavke, kajti, kot poudarja dr. Pfeiferjeva, »nekaj opazovalnih študij – te sicer ne dokazujejo vzročnosti, ampak zgolj nakazujejo povezanost, ki ni nujno vzročna –, kaže, da je pojavnost sladkorne bolezni manjša pri ljudeh, pri katerih so ravni vitamina D višje.«

Pomemben pa je tudi podatek, da vitamin D modulira imunski sistem oziroma umirja vnetni odgovor – za razliko od nekaterih drugih dejavnikov, ki spodbujajo imunski odgovor, na ta način pa spodbujajo tudi nastanek avtoimunskih bolezni. To pomeni, da je (če vitamina D ni dovolj), pojavnost avtoimunskih bolezni, med katere spadajo diabetes tipa ena, multipla skleroza, kronična vnetna črevesna bolezen in številne druge, pogostejša.

Večja odpornost proti okužbam dihal

Ob tem prof. dr. Marija Pfeifer izpostavlja tudi »zelo pomembno in dokazano delovanje vitamina D, ki bistveno vliva na našo prirojeno odpornost proti akutnim okužbam. Pri tem glavno vlogo odigra celica, imenovana makrofag, ki jo najdemo v sluznicah, skozi katere dobivamo mikrobe, viruse, bakterije iz zunanjega sveta. Če imamo dovolj vitamina D, ga makrofag lahko aktivira v hormon D – in začne proizvajati endogene antibiotike. Ti pobijejo viruse in bakterije in tako zmanjšujejo njihovo širjenje po telesu.«

Tako se poveča naša odpornost proti akutnim okužbam, predvsem okužbam dihal.

Manj umrljivosti zaradi raka

Vitamin D pa lahko spremeni tudi celični cikel, torej deljenje celic. S preprečevanjem razmnoževanja celic, ki niso povsem enake zdravim, omejuje ali zmanjšuje razraščanje rakavih bolezni. 

»Zadnja metaanaliza je pokazala, da nadomeščanje vitamina D zmanjša umrljivost za različnimi rakavimi boleznimi – ni pa še dokaza, da bi vplival na zmanjšanje pojavnosti raka,« pojasnjuje zdravnica, ki v analitičnem prerezu dosedanjih raziskav o učinkovitosti vitamina D izpostavi najaktualnejše analize.

Med njimi je tudi, denimo, metaanaliza, ki zajema vse randomizirane študije, v katerih je ena skupina pacientov dobivala placebo, druga pa vitamin D. »Prednost te metaanalize, ki je kakovostna in verodostojna, je, da so od raziskovalcev posameznih študij dobili rezultate za vsakega udeleženca – teh pa je bilo skupno skoraj 11.000. Ugotovili so, da vitamin D zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal – v povprečju za 20 odstotkov.«

Nadomeščanje vitamina D je imelo največji učinek pri tistih posameznikih, ki so imeli hudo pomanjkanje tega vitamina (pod 25 nanomolov na liter) – pri teh se je pojavnost akutnih respiratornih okužb zmanjšala za 70 odstotkov. »Tu vidimo rešitev za oskrbovance domov za starejše pa tudi za druge posameznike, ki se ne gibljejo dovolj na prostem in ki soncu niso izpostavljeni toliko, da bi se začel tvoriti vitamin D – torej tudi za vse, ki po cele dneve prebijejo v službi,« poudarja dr. Pfeiferjeva. 

Zanimivi so tudi izsledki pred kratkim objavljene opazovalne študije o soodvisnosti med ravnjo 25-hidroksivitamina D in umrljivostjo zaradi bolezni dihal, ki so jo izvedli v Saarlandu v Nemčiji in vanjo vključili 9548 odraslih, starih od 50 do 75 let, ki so jih spremljali 15 let. Ti ljudje so umirali zaradi bolezni dihal (astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen oziroma KOPB, ...), pri katerih v zadnji fazi bolezni do smrti praviloma pripelje zaplet zaradi akutne okužbe dihal – umrljivost je bila najmanj pogosta pri tistih, ki so imeli raven vitamina D 75 nanomolov na liter.

Vitamin D mora človek dobiti prej, preden zboli

Ob tem Marija Pfeifer izpostavlja retorično vprašanje, zakaj interventne raziskave ne potrdijo ugotovitev opazovalnih raziskav o ugodnih učinkih vitamina D. »Različne randomizirane, kontrolirane študije imajo različne rezultate – nekatere potrdijo ugodne učinke vitamina D, druge ne. Brazilska randomizirana študija, ki je pri nas dvignila veliko prahu – v njej so bolnikom, ki so bili sprejeti na zdravljenje v bolnišnico zaradi COVID pljučnice, dali bodisi zelo visok odmerek vitamina D samo enkrat – ali pa sploh ne; na koncu so bili izidi v obeh skupinah primerljivi in ugodnih učinkov vitamina D niso mogli potrditi.«

Zato dr. Pfeiferjeva potegne vzporednico z ugotovitvami metaanalize: »Visoki odmerki na dolga časovna obdobja (enkrat na mesec, enkrat na tri mesece ali celo samo enkrat na leto) nimajo nobenega ugodnega učinka na zmanjšanje pojavnosti akutnih okužb dihal, med katerimi je tudi COVID. Vitamin D mora človek dobiti prej, preden zboli – zato, da je potem odpornost večja. Nimamo pa še nobenih dokazov, da bi vitamin D lahko uporabljali kot zdravilo za COVID, zato o tem (še) ne moremo govoriti – in glede na dosedanje izsledke tudi ne verjamem, da se bo to zgodilo.«

Vpliv na pojavnost srčno-žilnih obolenj, kapi, depresije ...?

Zanimivi so tudi izsledki več kot pet let trajajoče ameriške študije Vital, s katero so proučevali vpliv zadostne ravni vitamina D na pojavnost raka, srčno-žilnih obolenj, kapi in depresije; v študiji so sodelovali moški po 50. letu in ženske po 55. letu, od skupno 25.871 sodelujočih so nekateri prejemali 2000 enot vitamina na dan, drugi placebo. 

»Povprečna bazalna raven vitamina D pri preiskovancih je bila že v osnovi 77 nanomolov na liter, kar je optimalno – če jim daš vitamin D, ne moreš pričakovati ugodnih učinkov, saj imajo vitamina že dovolj. Kljub vsemu pa je študija pokazala, da se je umrljivost za rakom – po dveh letih opazovanja, torej v 3., 4. in 5. letu študije – v tej populaciji znatno zmanjšala. Ni pa bilo opaženih učinkov na srčno-žilne bolezni, niti na kap in depresijo,« pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer.

Preprosto, varno in poceni zapolnjevanje manka vitamina D

Znano in dokazano je, da je zapolnjevanje manka vitamina D s holekalciferolom (v obliki prehranskega dopolnila, torej v tabletah, kapsulah ali pršilih) preprosto, varno in poceni – pa tudi nujno, kajti v Evropi v zadnjem času pomanjkanje vitamina D opažajo tudi že pri najstnikih, ker so premalo na prostem, saj preveč časa prebijejo v zaprtih prostorih, pred računalniškimi in drugimi zasloni. 

Nedvomno bo dostopnost do tega vitalno pomembnega vitamina treba zagotoviti najranljivejšim – na recept. 

Brez odstopanj pri priporočenih odmerkih

In kakšni naj bodo priporočeni odmerki, ki jih, kot je znano, pri prehranskih dopolnilih ne smemo prekoračiti?

»Če nekomu res močno primanjkuje tega vitamina – kot je to, denimo, pri oskrbovancih domov za starejše, ki doslej niso dobivali D vitamina –, je treba najprej doseči normalno raven. To dosežemo z vsakodnevnim dajanjem najvišjega priporočenega odmerka, 4000 enot oziroma 100 mikrogramov, kar je v skladu z vsemi strokovnimi smernicami. Po mesecu dni preidemo na vzdrževalne odmerke, ki so po slovenskih smernicah, sicer napisanih za osteoporozo, 1000 enot na dan pri vitkih ljudeh oziroma 2000 ali celo več tisoč enot na dan, če so ljudje debeli (indeks telesne mase nad 30) – kajti večji ko je indeks telesne mase, bolj moramo povečati dnevni odmerek vitamina D.«

Ne smemo pa pozabiti, da preseganje odmerka 4000 enot oziroma 100 mikrogramov na dan predstavlja tveganje, ki ga stroka izrazito odsvetuje.

Nujno je nenehno preverjanje kakovosti prehranskih dopolnil

Pri Inštitutu za nutricionistiko so med pandemijo novega koronavirusa izvedli raziskavo o dopolnjevanju prehrane z vitaminom D – prvič aprila lani, med prvim valom epidemije, in drugič v lanskem decembru, med drugim valom. 

Delež prebivalcev Slovenije, ki so se odločili za dodajanje tega vitamina, se je s 33 odstotkov povečal na 56 odstotkov (največji porast so zaznali pri starejših od 66 let), kar je, kot ocenjujejo raziskovalci, odraz večje ozaveščenosti o vplivu tega vitamina na naše zdravje in počutje ter, seveda, na izboljšanje prirojene imunosti, ki v času COVID lahko odigra ključno vlogo pri prebolevanju te bolezni, zlasti pri starejših, ranljivejših skupinah prebivalstva.

Omenjeni inštitut pa se je odločil tudi za preverbo kakovosti vitamina D, kajti na trgu je na voljo skoraj sto različnih prehranskih dopolnil z vitaminom D. V vzorčenje so zajeli 24 najpogosteje uporabljanih; pri večini je bila količina vitamina D ustrezna, medtem ko so glede tistih izdelkov, pri katerih so zaznali najizrazitejša odstopanja, o neustreznosti poročali tako inšpekcijski službi kot proizvajalcem oziroma dobaviteljem. 

Ob tem na inštitutu poudarjajo, da višja cena ni zagotovilo za kakovost, kajti vsi najcenejši izdelki so bili v skladu z zakonodajnimi zahtevami, najdražji pa ne. V praksi je, žal, tako, da potrošnik brez laboratorijske analize nima vpogleda v kakovost izdelka. Zato se na inštitutu za nutricionistiko zavzemajo za vzpostavitev rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, kar velja podpreti, saj je znano, kako varljivo je lahko to področje, če ni celovitega nadzora – pa ne le varljivo, ampak zelo hitro tudi zdravju škodljivo.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.