Javno naročanje

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je doslej odločala le o zadržanju sklenitve pogodbe, medtem ko bo odločanje o celotnem revizijskem zahtevku KPK glede nakupa helikopterjev za HNMP še sledilo

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnih naročil (DRK) še ni v celoti odločala o zahtevku za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Sklep senata, ki so ga minuli petek objavili na spletni strani DRK, se, kot pojasnjujejo, namreč nanaša zgolj na predlog o zadržanju sklenitve pogodbe (po 19. členu zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja), medtem ko je preostali del revizijskega zahtevka še v odločanju; čas za sprejetje odločitve se izteče v 15 delovnih dneh od prejetja popolne dokumentacije.

Javno naročanje

Državna revizijska komisija ne vidi utemeljenih razlogov za ovržbo odločitve o nakupu helikopterjev za HNMP

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na državno revizijsko komisijo kot zagovornik javnega interesa pred slabima dvema tednoma – isti dan, ko je bil predviden podpis pogodbe z izbranim ponudnikom – vložila zahtevek za revizijo in razveljavitev javnega naročila za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Po oceni senata KPK namreč v konkretnem primeru »obstaja sum kršitve določb zakona o javnem naročanju, nezakonita oddaja naročila pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti.« Državna revizijska komisija (DRK) pa je danes predlog KPK zavrnila.

Javno naročanje

HNMP in (sporni) nakup dveh namenskih helikopterjev – kaj prinaša burni začetek tedna?

Začetek tedna prinaša dva izključujoča se dogodka. Ministrstvo za notranje zadeve je kljub turbulentnemu dogajanju, povezanemu z javnim naročilom, za ponedeljek napovedalo podpis pogodbe za nakup helikopterjev, namenjenih izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa namerava v vlogi zagovornika javnega interesa vložiti zahtevek za revizijo za razveljavitev taistega postopka javnega naročila, predvidoma prav tako v ponedeljek. Bo ministrstvo počakalo s sklenitvijo pogodbe za izbrani model helikopterjev, pri čemer je bil omenjeni izbor z argumenti izvajalcev nujne medicinske pomoči s helikopterji in v helikopterjih – urgentnih zdravnikov in reševalcev – skorajda vse poletje oporekan kot vse prej kot optimalen, predvsem z vidika varne in učinkovite oskrbe pacientov? Ali pa bo, nasprotno, nakup vsemu in vsem navkljub opravljen?

Nujna stanja

»Ne moremo pristati na to, da ministrstvo za zdravje sprejema diktat policije glede načina organizacije dela HNMP in celo glede načina izvajanja postopkov v helikopterju«

Nizu pomislekov in opozoril na račun domnevnih nepravilnosti pri izboru helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki so se v zadnjih mesecih pospešeno nizali predvsem iz strokovno-izkustvenih krogov medicinske in zdravstvene stroke – torej tistih, ki neposredno sodelujejo pri nujnem reševanju posameznikov, ki so utrpeli hudo poškodbo ali akutno bolezen, ko je od hitrosti ukrepanja in optimalnih možnosti za tovrstno ukrepanje odvisno preživetje –, bo v kratkem sledil epilog. Ker pa je v manj kot 24 urah prišlo do dveh pomembnih logističnih preobratov, je vsebinska usmeritev tega epiloga za zdaj še nepredvidljiva.

Nujna stanja

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.

Organizacija

Urgenca za urgentno medicino

Na zadnji razpis za specializacijo iz urgentne medicine sta se na 20 razpisanih mest prijavila zgolj dva kandidata. Tako majhno zanimanje mladih zdravnikov za to področje medicine vzbuja upravičeno skrb, zlasti zato, ker je zaradi vedno večjega pomanjkanja kadra delo na urgentnih oddelkih po organizacijski in logistični plati vedno bolj ogroženo. To se posledično slejkoprej odrazi tudi v kakovosti in varnosti obravnave ter oskrbe – priliv na urgenco pa se povečuje, nenazadnje tudi na račun slabšajoče se dostopnosti do zdravstvenih storitev in daljšajočih se čakalnih dob za (sprva) nenujna stanja.

Nujna stanja

»V tujini niso neumni, zato imajo namenske reševalne helikopterje, ki so cenejši, hitrejši, okretnejši – pri nas pa so že sicer slabo stanje v zadnjem času z 'izboljšavo' aktivacije še dodatno poslabšali!«

Robert Sabol, diplomirani zdravstvenik, je že več kot tri desetletja reševalec. Svoje poslanstvo uresničuje v sklopu Reševalne postaje UKC Ljubljana; bil je tudi prvi reševalec motorist na Slovenskem, strokovno pot je nadgradil s pridobitvijo evropske licence za helikoptersko reševanje. Postaja pa tudi sinonim prizadevanj za ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), saj ta pri nas nima ustreznih okvirov, ki bi stroki zagotavljali celovito podporo pri reševanju življenj. Reševalni časi ostajajo predolgi, zato veliko preveč ljudi z akutnimi stanji – pa naj gre za infarkt ali možgansko kap ali poškodbo –, ki bi jih bilo sicer mogoče rešiti, na žalost umre. Dolgoletna opozarjanja niso obrodila sadov, Slovenija še vedno nima namenskega reševalnega helikopterja, razmere pa so se, kar je povsem neverjetno, v zadnjem času še poslabšale. O tem in o že pripravljenem predlogu za ureditev tega za slovensko družbo vitalnega področja, o dobrih praksah v tujini pa tudi o sanjah Slovenije, da bi postala druga Švica, sva se pogovarjala z Robertom Sabolom, prejemnikom odličja »reševalec NMP leta 2021«, ki pričakuje takojšnjo odzivnost najbolj poklicanih – in pri tem prst uperja v premiera in v ministra za zdravje.

Transplantacije

Darovanje organov po smrti in transplantacije: kmalu tudi pri nas sočasne presaditve srca in pljuč, kar neozdravljivo bolnim prinaša še več upanja za preživetje

Na čakalnem seznamu za presaditev organa je trenutno 155 Slovenk in Slovencev. Teh posameznikov različnih starosti, različnih upanj in hotenj ne druži le skrb vzbujajoče bolezensko stanje, ampak tudi ali predvsem – upanje. A čakanje na novo srce, ledvico, jetra, pljuča ali trebušno slinavko pri vsakem od njih ostaja prežeto z negotovostjo; ta ni usmerjena v tim več kot 100 strokovnjakov različnih specialnosti, ki sodelujejo pri transplantacijski dejavnosti, ampak v pogostost odločanja za darovanje organov po smrti, brez katerega zdravljenja s presaditvijo kljub vrhunskemu znanju ne more biti. »Bom dočakal ozdravitev, se bo tudi zame pravočasno našel nadomestni organ?« se sprašuje vsak od njih v upanju, da je med nami čim več ljudi, ki razumejo, da tudi po tem, ko umrejo, lahko rešijo najmanj eno ali več življenj – zgolj s tem, da dajo soglasje k darovanju organov post mortem.

Transplantacije

S presaditvijo pljuč lani rešili življenje 34-letniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju COVID dokončno odpovedala pljuča, nasploh pa so pri nas v minulem letu s transplantacijo pomagali še 113 bolnikom

Presaditev organa pomeni zadnje upanje za pacienta, pri katerem je jasno, da nobeno drugo zdravljenje ne bo več pripomoglo k ohranitvi njegovega življenja. Tako je lani slovenska ekipa rešila življenje 34-letnemu bolniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID dokončno odpovedala pljuča. In v minulem letu je bilo takšnih primerov kar 114 – 19 več kot leta 2019, ko ne medicina ne družba še nista bili pahnjeni v nepredstavljivo zapletene kalupe, nastale na račun pandemije novega koronavirusa.

Nujna stanja

Preizkusili smo svetovno novost, plod slovenskega znanja, ki bo povečala varnost obravnave, zmanjšala pojavnost usodnih zapletov in pripomogla k učinkovitejšemu reševanju življenj

V simulacijskem centru Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana so predstavili prebojno novost, ki jo sicer preizkušajo in uporabljajo že od lanskega septembra. Gre za izjemen dosežek, edinstven tudi na svetovni ravni, s katerim so področje medicinske simulacije nadgradili v najsodobnejšo, klinično preverjeno izkušnjo. S pomočjo očal za prikazovanje digitalne resničnosti je v sklopu tega projekta oziroma platforme mogoče dobiti poglobljen, verodostojen uvid v nujna stanja, pri katerih je takojšnje pravilno ukrepanje ključnega pomena, saj tako lahko rešimo življenje obolelega in preprečimo številne zaplete.