Trenutno na to sofisticirano obliko zdravljenja, pri kateri – pri vsakem odvzemu in presaditvi organa – sodeluje približno 100 zdravstvenih delavcev, pri nas čaka nekaj več kot 200 bolnikov. Po drugi strani pa je znano, da je reševanje življenj s pomočjo transplantacije odvisno od darovanih organov. 

Na nov organ, ki jim bo podaril novo življenje, v sklopu Eurotransplanta, s katerim že 20 let sodeluje tudi republiški javni zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, čaka več kot 14.000 bolnikov. Pri nas je med obolelimi, ki jim bo mogoče pomagati le še s transplantacijo, 300 čakajočih na ledvico, 247 na srce (med njimi je 50 takih, ki novo srce potrebujejo takoj, urgentno), 155 na jetra in 100 na nova pljuča (sedem bi jih nova pljuča potrebovalo takoj).

Izjemno delo v izjemnih okoliščinah

Sicer pa prim. Danica Avsec, direktorica Slovenija-transplanta, poudarja, da sta se donorska in transplantacijska dejavnost kljub zahtevnemu letu, ki ga je zaznamovalo delovanje in reševanje življenj v izrazito oteženih razmerah, odvijali nemoteno, kar je le stežka predstavljivo, saj sta ti dejavnosti že v »normalnih« okoliščinah med strokovno, logistično in organizacijsko najzahtevnejšimi. 

Prav zato gre po njeni oceni – glede na izjemne okoliščine, v katerih se je znašla ne le Slovenija, ampak praktično ves svet – za izjemne rezultat, kajti, kot poudarja, »tudi na mednarodni ravni se uvrščamo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in zdravljenjem s presaditvami organov.«

Izjemno sofisticirano delo, v tem času pogojeno z bistveno večjim tveganjem kot sicer, je tako v 20-letnem obdobju delovanja Slovenija-transplanta v resnici zabeležilo prelomne rezultate. 

Med zdravljenji ni prišlo niti do enega prenosa okužbe s COVID-19 z darovalca na prejemnika, pri čemer pa se, kot dodaja prim. Avsec, »zavedamo, da bo letošnje leto najverjetneje še zahtevnejše od lanskega. Čeprav s strokovnega vidika o novem koronavirusu vemo vedno več, pa se zavedamo tudi, kako zelo nepredvidljiv je ta virus.«

Slovenija-transplant usklajuje delovanje nacionalne transplantacijske mreže, v katero je poleg Centra za transplantacijsko dejavnost ljubljanskega UKC vključenih še 11 donorskih bolnišnic, skupaj z republiškim zavodom za transfuzijsko medicino – obenem pa vodi, koordinira in tudi nadzira celotno donorsko in transplantacijsko dejavnost na Slovenskem.

Lani je bilo v sklopu te dejavnosti pri nas pridobljenih 136 organov – 17 src, 34 jeter, 13 pljuč, štiri trebušne slinavke, 92 roženic in 68 ledvic. Eno ledvico je podaril živi darovalec; v takem primeru, o katerem mora najprej presojati etična komisija za presaditve, morata biti darovalec in prejemnik sorodstveno, genetsko ali čustveno povezana, pri čemer je nujno poglobljeno preverjanje, da se prepreči morebitno zlorabo sistema ali prepreči tveganje za zdravje.

Jasno je, da izvajanje transplantacijske dejavnosti v okoliščinah, ki jih narekuje pandemija SARS-CoV-2, ni le izjemno zahtevno, ampak tudi zelo tvegano. Donorska dejavnost se namreč izvaja na oddelkih za intenzivno zdravljenje, ki so bili v zadnjem letu prvenstveno namenjeni COVID bolnikom.

»Iz dneva v dan smo se soočali – in se še vedno soočamo! – s spremenjenimi pogoji za delo pa tudi z nepredvidljivimi kadrovskimi in prostorskimi izzivi,« opozarja pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve Andrej Gadžijev. V imenu Slovenija-transplanta in vseh, ki skrbijo za čim bolj nemoteno izvajanje te dejavnosti, pa poudarja, da je »v teh težavnih razmerah prav vsaka presaditev strokovni in logistični uspeh«.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.