Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni NIOSB je danes dopoldne sporočil, da je odpovedal vse že dogovorjene prihode vrhunsko usposobljenih tujih kirurgov v Ljubljano, kjer naj bi do celovite vzpostavitve inštituta ljubljanskemu UKC pomagali pri vzdrževanju programa otroške srčne kirurgije.
Smrt otroka je nekaj tako neizrekljivo hudega in nevzdržnega, da je v polje žalovanja staršev in bližnjih preprosto nedopustno vstopati. Pa vendar se zgodi, da podatki o tako tragični zadevi pridejo v javnost, tako ali drugače. Danes dopoldne, po ad hoc napovedi tiskovne konference Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je umrla novorojenčica, ki so jo zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Tako je tragični dogodek postal osrednja tema konference, na kateri se je problematika zdravljenja na srcu bolnih otrok, ki ni ustrezno rešena že poldrugo desetletje, pokazala v najbolj boleči obliki.
Da je zdravstvo in z njim bolniki v stiski, pravzaprav ni nič novega. Problem je v tem, ker se težave stopnjujejo, pravih rešitev, ki bi bile dobre za vse, pa ni. Nasprotno. Otroška srčna kirurgija je že nekaj časa vzorčni primer, ki opozarja na številne podobne medicinsko-organizacijske kazuse, pri katerih pobudo za vzpostavljanje reda privzame politika – rešitve pa še vedno ni, vsaj ne končne. Kaj k temu dogajanju dodaja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik?
Prof. dr. Tomislav Klokočovnik je predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana; v sklopu te funkcije mora skrbeti za čim bolj nemoteno, kakovostno in varno izvajanje dveh programov, za odrasle in za otroke. Kako je z otroško srčno kirurgijo, je znano, saj se njeno zapletanje in reševanje že dolgo odvija pred očmi javnosti. Zanimalo pa nas je, na kakšen način in v kolikšni meri vodstvo kliničnega oddelka pri zagotavljanju varnega in kakovostnega zdravljenja malih srčkov sodeluje s prof. dr. Igorjem Gregoričem oziroma z novoustanovljenim Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB).
Mladi zdravniki so se danes ponovno odzvali na aktualno dogajanje v zdravstvu. »Trenutno najbolj razvpiti primer otroške kardiokirurgije je le prva padla karta hišice iz kart,« je v imenu Mladih zdravnikov Slovenije v javnem odzivu in pozivu k sprejemanju ukrepov, ki naj bodo v prihodnje prežeti z bistveno več (politične) modrosti, zapisala dr. Tina Bregant.
NIOSB (Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni) pod patronatom prof. dr. Igorja Gregoriča je v zadnjem času pospešil aktivnosti za reševanje programa otroške srčne kirurgije. Predstavniki sveta zavoda NIOSB so se v sredo sestali z vodstvom UKC Ljubljana in pediatrične klinike, s tamkajšnjimi predstavniki različnih strok, sindikatov in menedžmenta – in dr. Gregorič je sestanek v intervjuju za Zdravstveniportal.si, ki smo ga objavili danes, označil kot konstruktivno izmenjavo mnenj in stališč. Toda današnje protestno pismo sindikatov, ki se nanaša na aktualno dogajanje z otroško srčno kirurgijo, prinaša povsem drugačno sporočilo.
35 dodatnih milijonov evrov, ki bi jih na pobudo tako upravnega odbora kot skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) letos iz zdravstvene blagajne lahko namenili za skrajševanje čakalnih dob in izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, bo, kot je videti, vendarle prišlo na račun pravih upravičenev – zavarovancev oziroma bolnikov.
Konrad Kuštrin je zdravnik in sindikalist, eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Politikom se v povezavi z njim praviloma naježijo lasje, saj vedo, na podlagi dolgoletnih izkušenj, vse od osamosvojitve dalje, da je ob omembi njegovega imena, ki je sinonim za prizadevanja slovenskega zdravništva za priznanje statusnih pravic, »vrag odnesel šalo«.
Po najaktualnejših in najodmevnejših dogodkih v slovenskem zdravstvu, ki koreninijo v ljubljanskem UKC, bi lahko sklepali, da ta največja slovenska zdravstvena ustanova po kadrovski plati razpada v prafaktorje in da preprosto ne bo mogla biti kos več kot milijonskemu prilivu bolnikov, ki vsako leto v njej iščejo strokovno pomoč.
Rušenje zdravstvenega sistema ni nova besedna zveza, se pa v zadnjem času pojavlja pogosto – predvsem v analogiji s političnimi ukrepi, povezanimi z reševanjem otroške srčne kirurgije, pa tudi s posledicami v zadnjem času spremenjene zdravstvene zakonodaje. Novosti so v praksi povzročile toliko škode, da je zdravniška zbornica javno zahtevala, naj odhajajoča vlada prevzame odgovornost za posledice.