Rušenje zdravstvenega sistema in panično mašenje razpok – bo politika prevzela odgovornost?

Rušenje zdravstvenega sistema in panično mašenje razpok – bo politika prevzela odgovornost?

Rušenje zdravstvenega sistema ni nova besedna zveza, se pa v zadnjem času pojavlja pogosto – predvsem v analogiji s političnimi ukrepi, povezanimi z reševanjem otroške srčne kirurgije, pa tudi s posledicami v zadnjem času spremenjene zdravstvene zakonodaje. Novosti so v praksi povzročile toliko škode, da je zdravniška zbornica javno zahtevala, naj odhajajoča vlada prevzame odgovornost za posledice.

Rušenje zdravstvenega sistema in panično mašenje razpok – bo politika prevzela odgovornost?
Politika pri reševanju zdravstvenega sistema in istočasnem saniranju najbolj akutnih problemov uporablja zelo različne metre, pri čemer dosledno zavrača nasvete, ki jih porajajo zdrava pamet, strokovno znanje in dolgoletne izkušnje pri delu s pacienti. Fotografije: naslovna – iStock, portreti – STA

»Zadnje poteze zdravstvene politike panično mašijo razpoke, na katere smo opozarjali že v času sprejetja noveliranih zdravstvenih zakonov in predvideli, da vodijo v rušenje zdravstvenega sistema,« je v današnjem javnem odzivu kritičen prof. dr. Radko Komadina, predsednik zdravniškega društva. To stanovsko združenje pričakuje takojšnje izboljšanje pogojev za delo slovenskih zdravnikov, kajti »nosilci zdravstvene dejavnosti v zdajšnjih razmerah nikakor ne moremo več zagotavljati strokovno varnega dela«.

 

Radko Komadina
Prof. dr. Radko Komadina: »Slovenski zdravniki ne morejo opravljati vloge prevajalcev, saj takšno delo vodi v napake, ki lahko ogrozijo zdravje pacientov.«

 

Zdenka Čebašek Travnik
Dr. Zdenka Čebašek Travnik: »Vlada v odhajanju naj prevzame odgovornost za vse škodljive posledice nepremišljenih 'reformnih' sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017, na katere je stroka ves čas opozarjala.«

 

Ana Medved
Dr. Ana Medved: »Vabljenim zdravnikom ni treba znati slovensko – izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora zagotoviti, da ta komunikacija poteka v slovenščini. To pomeni, da se zdravnik s pacientom lahko sporazumeva tudi s pomočjo tolmača.«

 

Slovensko zdravniško društvo opozarja:

»Nosilci zdravstvene dejavnosti v zdajšnjih razmerah nikakor ne moremo več zagotavljati strokovno varnega dela!«

Ne le zdravniško društvo, tudi ostale zdravniške asociacije opozarjajo na posledice, ki da so jih in jih bodo povzročili ukrepi trenutno še vedno aktualne vlade v odhajanju, kajti »neustrezno reševanje problematike otroške srčne kirurgije in ostali ukrepi v zdravstvu vodijo v razvrednotenje dela slovenskih zdravnikov in v povečevanje nezadovoljstva zaposlenih v zdravstvu«.

Zdravniško društvo: zdravniki ne morejo biti še prevajalci

Vodstvo zdravniškega društva se je danes odzvalo na dogajanje, povezano z ustanovitvijo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, NIOSB; to še vedno ni dobilo dovoljenja ministrstva za zdravje za opravljanje dejavnosti. 

»Dejstvo, da bodo tuji zdravniki, ki v Slovenijo prihajajo predvsem zaradi odhodov domačih strokovnjakov, za svoje delo dobili neprimerno višje plačilo od domačih specialistov, je popolnoma nesprejemljivo,« trdi dr. Komadina in dodaja: »Slovenski zdravniki tudi ne morejo opravljati vloge prevajalcev, saj takšno delo vodi v napake, ki lahko ogrozijo zdravje pacientov.«

Vladne rešitve so po oceni zdravniškega društva le rokohitrski poskus reševanja nastalega stanja v otroški srčni kirurgiji – spominjajo na premočrtno hitenje pri uveljavljanju zakonodajnih novosti, pred katerimi so zadnje leto svarila vsa zdravniška združenja. 

Zdravniška zbornica: vlada naj odgovarja za povzročeno škodo

»Vlada v odhajanju naj prevzame odgovornost za vse škodljive posledice nepremišljenih 'reformnih' sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017, na katere je stroka ves čas opozarjala,« v imenu zdravniške zbornice, krovnega stanovskega združenja, zahteva predsednica dr. Zdenka Čebašek Travnik. 

Ob zadnjih ukrepih, sprejetih z izglasovanjem novele zakona o zdravniški službi po nujnem postopku, se je pokazalo, da dokument, ki naj bi olajšal začetek delovanja novega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), v resnici onemogoča njegov zagon. Zdravniška zbornica to pripisuje nedodelanosti spreminjevalnega predloga zakona pa tudi ali predvsem neupoštevanju strokovnih stališč – rešitvam, lanskoletnim in letošnjim, so namreč nasprotovale vse zdravniške organizacije, vendar snovalci in odločevalci pomislekom medicinske stroke niso prisluhnili.

Pri zbornici med drugim opozarjajo, da ministrstvo za zdravje še vedno ni sprejelo dveh pravilnikov, ki bi ju v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti moralo sprejeti že pred mesecem dni. Šele na podlagi teh pravilnikov je mogoče izdati dovoljenje za izvajanje dejavnosti, pri čemer bo strogim birokratskim zahtevam moral zadostiti tudi NIOSB. »Z začasnim (pogodbenim) delom tujih zdravnikov pa teh pogojev ni mogoče izpolniti,« poudarja Zdenka Čebašek Travnik.

Ministrstvo za zdravje še vedno ni sprejelo dveh pravilnikov, ki bi ju v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti moralo sprejeti že pred mesecem dni.

Ministrstvo za zdravje: zdravnik se s pacientom lahko sporazumeva tudi s pomočjo tolmača

»Navedbe zdravniške zbornice ne držijo.« Tak je najbolj strnjeni rezime odziva ministrstva za zdravje na trditve zbornice, pri čemer naj bi bila pravilnika, ki ju še vedno ni, v pripravi (eden, ki so ga aprila dali v javno razpravo, je še v usklajevanju).

»Zakonodaja je na tem področju res dokaj zapletena, v resnici pa tudi nepopolna,« zdravniška zbornica vztrajno opozarja na posledice, do katerih bi utegnilo priti, če bi resorno ministrstvo »vztrajalo pri svojem tolmačenju zakonskih in podzakonskih določb«. 

Veliko je nejasnosti, veliko nedorečenosti – in posledično prihaja do zapletanj v praksi, pa ne le v konkretnem primeru. Rušenje zdravstvenega sistema in minimalistično saniranje razpok, ki so že dodobra načele njegove temelje, se ne sme nadaljevati – sicer se bodo po prepričanju prof. dr. Komadine posledice takšnih ukrepov odrazile v povečevanju nezadovoljstva zaposlenih v zdravstvu in v množičnem odhajanju mladih zdravnikov, specialistov, ki jih slovenski zdravstveni sistem zelo potrebuje, v tujino.

Državna sekretarka Ana Medved pa je, nasprotno, prepričana, da sprejeta novela zakona o zdravniški službi »zagotavlja kontinuirano, varno in kakovostno oskrbo pacientov«. Kot pravi, novela ne ukinja pravice pacientov, določene v zakonu o pacientovih pravicah, »da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njimi govorijo v slovenščini. Predlog določa, da vabljenim zdravnikom ni treba znati slovensko – izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora zagotoviti, da ta komunikacija poteka v slovenščini. To pomeni, da se zdravnik s pacientom lahko sporazumeva tudi s pomočjo tolmača.«

Rušenje zdravstvenega sistema in minimalistično saniranje razpok, ki so že dodobra načele njegove temelje, se ne sme nadaljevati – sicer se bodo po prepričanju prof. dr. Komadine posledice takšnih ukrepov odrazile v povečevanju nezadovoljstva zaposlenih v zdravstvu in v množičnem odhajanju mladih zdravnikov, specialistov, ki jih slovenski zdravstveni sistem zelo potrebuje, v tujino.



Teža ene same 9-dnevne podjemne pogodbe za NIOSB

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni je doslej sklenil podjemno svetovalno pogodbo z enim zdravnikom iz ZDA, v vrednosti 22.829,23 evrov bruto bruto – za 9-dnevno svetovanje, izobraževanje, konzultacije in vzpostavljanje procesov za delovanje inštituta. Zdravnik je z delom končal v nedeljo. 

Za njim sta v Slovenijo prišla še dva zdravnika, eden prav tako iz ZDA, drugi iz Španije – njuno plačilo naj bi bilo primerljivo z ovrednotenjem podjemne pogodbe prvega, medtem ko domači, redno zaposleni zdravniki zaslužijo manj kot 4000 evrov bruto na mesec.

simbolična fotografija

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.