Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar je v ponedeljek, 18. junija, od prejšnje v. d. direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, ki je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni približno pol leta vodila tako rekoč v komunikacijski osami, uradno prevzel vodenje inštituta v nastajanju. Ta bo, ko bo zaživel v celoti, na najvišji možni strokovni ravni skrbel za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo inštitut dobil nujno potrebne kadrovske okrepitve, ki bodo omogočile kakovostno in varno zdravljenje srčkov – po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku julija, vendar se zdaj ta časovnica zamika proti avgustu ali celo septembru.

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«
Brane Dobnikar, v. d. direktor, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, NIOSB (Foto: Diana Zajec)

Brane Dobnikar pravi, da bo kot novi vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) nadaljeval z že začetim delom, v skladu z zastavljenim načrtom. Pri tem bodo poleg urejanja dokumentov, nujnih za zagon vrhunske, terciarne zdravstvene institucije, med prednostnimi nalogami pogovori z zdravniki, ki bodo v Slovenijo prihajali iz tujine, tako iz Evrope kot iz ZDA, in tako pomagali ne le ohraniti program otroške srčne kirurgije, ampak ga tudi nadgraditi, z vidika strokovnosti in tudi ali predvsem zagotavljanja varnosti in kakovosti zdravljenja.

Ti pogovori se pospešeno odvijajo, vendar za zdaj ni podpisana še nobena pogodba. V tej fazi bo treba predvsem najti optimalno rešitev za čimprejšnjo vključitev tujih strokovnjakov v klinično delo, ki je med najsubtilnejšimi in najbolj zahtevnimi. »Upamo, da bodo potem tuji zdravniki, ki so pripravljeni sodelovati v tem programu, v juliju lahko začeli z zdravljenjem slovenskih otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Primarni cilj vseh naših aktivnosti je, da bodo ti otroci ustrezno oskrbljeni, tako po strokovni kot po varnostni plati,« poudarja Brane Dobnikar. 

Prof. dr. Igor D. Gregorič, ki je privzel projekt nove otroške srčne kirurgije in bo nad njim bdel tako iz ZDA, kjer dela, kot tudi od blizu, saj pogosto pripotuje v Slovenijo, se dogovarja tako s pediatričnimi kirurgi kot kardiologi – pravzaprav bedi nad sestavo celotne medicinske ekipe, ki bo prevzela delo v sklopu NIOSB. 

Reševanje programa, ki je razpadel v prafaktorje

Ob tem naj spomnimo, da v začetku julija s Pediatrične klinike Ljubljana odhaja še zadnji od kardiologov, ki so (so)delovali v programu otroške srčne kirurgije – ta je po »zaslugi« internih strokovnih razhajanj, nagajanj in neustrezne komunikacije v multidisciplinarnem timu, ki bi moral v dobro bolnih otrok ter neoporečne strokovnosti in etike delovati usklajeno, do danes razpadel tako rekoč v prafaktorje

Zgodba o slovenskem programu otroške srčne kirurgije je prišla tako daleč, da bodo otroci s prirojenimi srčnimi napakami, ki bodo od julija dalje potrebovali bolnišnično zdravljenje, hospitalizirani v tujini, po naših informacijah v Münchnu.

Brane Dobnikar je na prvem srečanju z mediji ponovno povedal to, kar profesor Gregorič poudarja že od začetka reševanja programa otroške srčne kirurgije na Slovenskem – da bo novi inštitut začel izvajati celovito skrb za otroke s prirojenimi srčnimi napakami šele, ko bo lahko zagotovil res kakovostno in varno, vrhunsko oskrbo oziroma zdravljenje, ki naj bi inštitutu sčasoma zagotovila vlogo referenčnega centra na tem področju. »Težko pa je reči, kdaj točno se bo to zgodilo – ali bo to julij, avgust, morda september ... V tem trenutku je to nemogoče napovedati, lahko pa vam zagotovim, da boste o tem pravočasno obveščeni,« dodaja Brane Dobnikar.

Pri dovoljenjih za delo tujih zdravnikov se zatika pri vsaki vejici in črki

Ključni izziv v tem trenutku je, kako zdravnikom, ki bi bili pripravljeni priti v Slovenijo, zagotoviti pravno-formalno možnost za delo pri nas, kako jim omogočiti, da dobijo dovoljenje za delo, pri čemer se »zatika tako rekoč pri sleherni črki in vejici zakona – in to nam v tem trenutku povzroča velike težave,« opozarja novi vršilec dolžnosti direktorja NIOSB. Zadostiti je namreč treba različnim postopkom, ki se bistveno razlikujejo glede na to, ali pediatrični kirurgi in kardiologi prihajajo iz EU (nujno je upoštevanje direktive, obstaja možnost vzajemnega priznanja poklicnih kvalifikacij) ali iz ZDA, kjer so postopki povsem drugačni, predvsem pa bolj zapleteni. 

Vrhunski strokovnjaki bodo potem, ko bodo te formalnosti urejene, v NIOSB delovali na podlagi podjemnih pogodb, medtem ko Brane Dobnikar zase pravi, da je njegova plača skladna z zakonom o javnih uslužbencih (55. plačilni razred). Vedejevstvo je prevzel na podlagi povabila ministrstva za zdravje, pri čemer velja omeniti, da ga je konec lanskega leta k prevzemu te funkcije nagovoril že prof. dr. Igor D. Gregorič, vendar je vlada takrat imela drugačno vizijo. Ko bo objavljen razpis za direktorja NIOSB, bo, kot dodaja, »po vsej verjetnosti kandidiral«.

Od julija mali srčki na bolnišnično zdravljenje v München?

Ali bo obolele srčke v vmesnem obdobju treba pošiljati v tujino, pa je, tako Brane Dobnikar, »v tem trenutku odločitev UKC Ljubljana, ki zagotavlja tovrstno zdravstveno oskrbo«. Vodstvo UKC je pred tednom dni sicer že napovedalo, da bo po odhodu zadnjega izmed pediatričnih kardiologov v začetku julija vse otroke, ki bodo potrebovali hospitalizacijo, na bolnišnično zdravljenje treba poslati v enega od tujih centrov. 

»Lahko pa rečem, da vsi, ki se ukvarjamo z delom inštituta in pripravljamo vse potrebno za njegov čimprejšnji zagon, pri tovrstnih prizadevanjih ljubljanskemu UKC pomagamo v največji možni meri, saj želimo, da bi ti vrhunski strokovnjaki iz tujine sklenili pogodbe z UKC za toliko časa, dokler inštitut ne bo v celoti prevzel delovanja na klinični ravni,« je še dodal novi v. d. direktor NIOSB Brane Dobnikar.



Jutri na svetu UKC Ljubljana, v četrtek na vladni ravni

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni naj bi po prvotnih napovedih začel delovati v začetku maja, kasneje se je ta datum zamaknil za dva meseca. Za zdaj je jasno, da s strokovnim delom v začetku julija nikakor ne bo mogoče začeti, a tudi administrativni zagon inštituta še nima oprijemljivih časovnih okvirov.

Jutri se bo z razmerami, povezanimi z zdravljenjem otrok s srčnimi boleznimi, seznanil svet zavoda UKC Ljubljana, dan kasneje pa bo beseda o za zdaj še vedno dobesedno alarmantnem stanju v tej veji medicine tekla tudi na vladni ravni.

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona