Otroška kardiologija: vrat ne bodo zaprli, a srčki bodo na bolnišnično zdravljenje morali v tujino

Otroška kardiologija: vrat ne bodo zaprli, a srčki bodo na bolnišnično zdravljenje morali v tujino

Otroška kardiologija pediatrične klinike ljubljanskega UKC se je znašla na kolenih. Po vseh kadrovsko-organizacijskih in logističnih peripetijah, ki so se najbolj boleče odrazile v dolgoletni kulminaciji kratkih stikov pri delovanju otroške srčne kirurgije, bi za zdajšnje stanje lahko rekli, da je bilo predvidljivo. Je pa nadvse skrb vzbujajoče.

Otroška kardiologija: vrat ne bodo zaprli, a srčki bodo na bolnišnično zdravljenje morali v tujino
Na pediatrični kliniki ljubljanskega UKC čim prej potrebujejo dva pediatra kardiologa; če te nujno potrebne strokovne okrepitve ne bodo dobili najkasneje v treh tednih, bodo morali bolne malčke s prirojenimi srčnimi napakami na bolnišnično zdravljenje pošiljati v tujino. Foto: iStock

Otroška kardiologija ljubljanske pediatrične klinike nujno potrebuje še dva pediatra kardiologa. Generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder je danes sicer povedal, da se trenutno o tem še vedno pogovarjajo s kar nekaj specialisti in z dvema tujima centroma, vendar je bilo iskanje doslej neuspešno. »Če dogovori ne bodo uspešni, bomo morali julija, ko odidejo zadnji trije kardiologi, ki se jim takrat izteče odpovedni rok, otroke pošiljati na bolnišnično zdravljenje v tuje centre.«

Po včerajšnji seji strokovnega sveta UKC Ljubljana je jasno, da možnosti za nadaljnje zagotavljanje bolnišničnega zdravljenja v Sloveniji niso optimalne, zato so, kot pojasnjuje strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, o tem obvestili ministrstvo za zdravje – in ga v skladu s sklepi strokovnega sveta prosili za pomoč pri zagotovitvi kadrov za delovna mesta, ki jih ne morejo »pokriti«. 

Urgentni apel, naslovljen na ministrstvo za zdravje

Na resornem ministrstvu so prejetje dopisa potrdili in dodali, da na pediatrični kliniki »čim prej potrebujejo dva pediatra z znanjem pediatrične kardiologije in ehokardiografije, kajti v dosedanjih pogovorih jim ni uspelo pridobiti takšnih strokovnjakov, ki bi želela sodelovati z UKC Ljubljana.« 

Obe instituciji sta pri poskusih reševanja otroške srčne kirurgije v stalnem stiku – navsezadnje bo v sklopu UKC zaživel tudi novi otroški srčni center. Na zadnjem sestanku, pred tednom dni, je beseda tekla o možnosti, da bi klinično oskrbo otrok z boleznimi srca v prehodnem obdobju zagotavljali s sodelovanjem UKC in novi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Pa bo to izvedljivo, so načrti realni?

Glavna premisa kakovostnega in varnega zdravljenja otrok z težkimi obolenji, pa naj gre za prirojene srčne napake ali za katerokoli drugo ogrožujoče stanje, je zdravljenje čim bliže domu. K temu stremi tudi NIOSB, ki naj bi (vsaj z administrativnim) delovanjem začel 1. julija in pod strokovnim vodstvom priznanega srčnega in torakalnega kirurga prof. dr. Igorja D. Gregoriča sčasoma postal referenčni center za druge države. A kako to doseči, če ni na voljo dovolj strokovnega kadra, domačega in tujega, »izposojenega«?

Svet zavoda NIOSB se je sestal včeraj. Kot je znano, so njegovi člani sprejeli poslovnik in statut, kar omogoča začetek administrativnega delovanja; sprejeli so tudi sklep o začetku postopka za imenovanje direktorja NIOSB, razpis bo objavljen konec tega tedna. Kaj več o seji ni znanega, znano pa je prepričanje prof. Gregoriča, ki pravi takole: »Za bolne otroke je nedvomno najbolje, da se zdravijo v Sloveniji – seveda pa jim je treba zagotoviti varno, kakovostno zdravljenje, ki bo usklajeno z najbolj zahtevnimi kliničnimi smernicami za to področje.« 

In kaj o tem »pravi« otroška kardiologija?

Za urgentna stanja na pomoč zdravniki s Hrvaške?

Prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo pediatrične klinike, zagotavlja, da so z dosedanjimi dogovori glede sodelovanja s tujimi strokovnjaki zagotovili, da bosta področji invazivne diagnostike in interventnih posegov pokriti, vendar le pri ambulantnem zdravljenju. 

Nemogoče pa je bilo, vsaj do zdaj, dobiti dva pediatra kardiologa, ki bi pomagala zagotavljati neprekinjeno bolnišnično oskrbo in 24-urno pripravljenost.

»Teh strokovnjakov je izredno malo, težko je pričakovati, da bi bili pripravljeni priti v Ljubljano za daljše obdobje,« poudarja Mirta Koželj. Tako za zdaj kaže, da bodo bolni otroci, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, tega od 7. julija dalje dobili v tujini – za zdaj še ni znano, v katerem od centrov, specializiranih za to izjemno zahtevno zdravljenje. Kadar bo potrebno urgentno zdravljenje, pa bodo, tako prof. dr. Mirta Koželj, v Ljubljano »v najkrajšem možnem času prišli kolegi s Hrvaške«.

Prof. dr. Mirta Koželj:

Kadar bo potrebno urgentno zdravljenje, bodo v Ljubljano v najkrajšem možnem času prišli kolegi s Hrvaške.

Na pediatrični kliniki so ujetniki nastalega stanja, ki je nedopustno. Otroška kardiologija je najbolj neizprosen dokaz tega.

Neuresničene obljube ministrstva za zdravje

Strokovna direktorica doc. dr. Anamarija Meglič opozarja, da na kliniki že nekaj let zagotavljajo 24-urno pripravljenost pediatra kardiologa za vso Slovenijo, kar odslej ne bo več izvedljivo. Kot pravi, se je pogovarjala z vsakim od odhajajočih zdravnikov, iskala optimalne rešitve, vendar neuspešno. »Pogoji, ki jih postavljajo, so nemogoči. Žal je tako. Eden takih pogojev je, denimo, 24-urna prisotnost kirurga, česar preprosto ne moremo zagotoviti, saj je otrok, ki v Sloveniji potrebujejo operacijo srca, premalo.«

Poleg tega dr. Megličeva opozarja, da so na pediatrični kliniki »pričakovali, da bo ministrstvo za zdravje, ki je prevzelo skrb za organizacijo te službe, v resnici izpeljalo to, kar je obljubljalo; da bo nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni začel delovati do 1. maja, potem smo računali na 1. julija ... Vendar se to ni zgodilo. Tudi to je bil razlog za odhode zdravnikov, ki so morali poskrbeti zase, si poiskati službo ...«.

Tudi generalni direktor Šabeder se je včeraj, kot pravi, pogovarjal z enim od odhajajočih pediatričnih kardiologov, prav tako neuspešno.

Tako so na pediatrični kliniki trenutno za redne kontrole v navezi z zdravniki, s katerimi se je UKC dogovoril za sodelovanju – na točno določene termine oziroma dneve v tednu. Med bolnimi malčki je trenutno eden, ki še nima določenega datuma za poseg. 

Na kardiološkem oddelku vsako leto hospitalizirajo približno 400 otrok, medtem ko je ambulantnih pregledov bistveno več, pravi strokovna direktorica pediatrične klinike. Zavedajo se, da bo, ne glede na dane okoliščine, ki bodo pustile neizbrisen pečat na delovanju slovenske otroške kardiologije, »na naša vrata 'potrkalo' nekaj deset otrok z nujnimi boleznimi srca – sprejeli in obravnavali jih bomo tako, kot znamo in zmoremo«.

Predstavniki vodstva ljubljanskega UKC in resornega ministrstva se bodo znova sestali v petek.

Doc. dr. Anamarija Meglič:

Na naša vrata bo »potrkalo« nekaj deset otrok z nujnimi boleznimi srca – sprejeli in obravnavali jih bomo tako, kot znamo in zmoremo.



»Za bolne otroke je nedvomno najbolje, da se zdravijo v Sloveniji – seveda pa jim je treba zagotoviti varno, kakovostno zdravljenje, ki bo usklajeno z najbolj zahtevnimi kliničnimi smernicami za to področje,« je prepričan prof. dr. Igor D. Gregorič, priznani srčni in torakalni kirurg, ki je, čeprav že dolga leta dela v Houstonu v ZDA, prevzel vodenje projekta novega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki je v nastajanju in ki naj bi sčasoma otrokom s prirojenimi srčnimi napakami zagotovil res vrhunsko, kakovostno in varno zdravljenje.

A trenutno kaže, da bodo bolni malčki potem, ko bodo v začetku julija s pediatrične klinike odšli še zadnji trije pediatri kardiologi, bolnišnično zdravljenje lahko dobili edino v tujini.

UKC Ljubljana namreč tovrstnih strokovnjakov za občasno, pogodbeno sodelovanje preprosto ne more dobiti. 

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.