Podatki o uspešnosti zdravljenja naj bodo javni

Podatki o uspešnosti zdravljenja naj bodo javni

Prof. dr. Igor D. Gregorič, priznani srčno-žilni in torkalni kirurg, ki že dobra tri desetletja dela v ZDA, je dobro seznanjen z dogajanjem v slovenskem zdravstvu, zlasti z anomalijami, ki so v zadnjih letih zaznamovale delovanje programa otroške srčne kirurgije.

Podatki o uspešnosti zdravljenja naj bodo javni
Foto: iStock

»Ne morem si predstavljati, kako je biti starš majhnega otroka v Sloveniji, če se temu otroku nekaj zgodi in potrebuje takojšnjo pomoč srčnega kirurga, ta služba pa ne deluje tako, kot bi morala – 24 ur vseh sedem dni v tednu,« je na prvi konferenci slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu pred letom dni opozoril prof. dr. Igor D. Gregorič.

Kot soavtor poročila o nadzoru nad tem programom profesor Gregorič dobro ve, s čim vse so v minulih letih na tem področju obšli pravila medicinske etike in deontologije in kako težko bo nastalo situacijo popraviti.

Prazne obljube in nepravilno zdravljenje

»V poročilu smo razkrili, da so pediatrični kirurgi sedem let obljubljali, da bodo pošiljali podatke v mednarodno bazo, pa v vsem tem obdobju niso posredovali niti enega. Leta 2012 so najmanj štiri otroke do 12. leta starosti zdravili nepravilno in ti otroci so umrli, najverjetneje prav zaradi tega,« je povedal pof. Dr. Gregorič.

Po njegovem prepričanju je v takem primeru možen en sam ukrep: »Oddelek bi bilo zaradi kršenja kakovosti, varnosti in odstopanja od madnarodnih standardov treba zapreti, takoj! Najbolj sporno je, da so odgovorni vedeli in tudi dopustili, da je oddelek sedem let deloval mimo mednarodnih smernic, pri čemer ga je dve leti vodil specializant, potem pa zdravnik, ki je vodstveno funkcijo prevzel pol leta po opravljeni specializaciji. Nedopustno je dopuščati takšno prakso v instituciji, ki ji ljudje zaupajo zdravje in življenje svojega otroka.«

Najbolj sporno je, da so odgovorni dopustili, da je oddelek sedem let deloval mimo mednarodnih smernic, pri čemer ga je dve leti vodil specializant, potem pa zdravnik, ki je vodstveno funkcijo prevzel pol leta po opravljeni specializaciji. Nedopustno je dopuščati takšno prakso v instituciji, ki ji ljudje zaupajo zdravje in življenje svojega otroka.

Obvezno poročanje o (ne)uspešnosti zdravljenja

V pogovoru sva se dotaknila tudi konkretnih primerjav med Slovenijo in ZDA v skrbi za zagotavljanje kakovosti in varnosti pri zdravljenju pacientov. V ZDA je namreč ureditev, ki vključuje skrbno beleženje in objavljanje podatkov o uspešnosti zdravljenja, obvezna.

»V ZDA niti zdravniki niti bolnišnice ne morejo (več) delovati, če ne omogočajo javnega vpogleda v podatke o rezultatih zdravljenja. Prav tako je obvezno merjenje kakovosti – in nikomur niti na misel na pride, da bi se tej obveznosti poskušal izmikati. Tisti, ki ne poroča o vseh parametrih, ki jih je res veliko, ostane brez plačila, kajti zavarovalniške družbe dela, ki je bilo opravljeno, preprosto ne plačajo, če pred tem ne dobijo dosledno zabeleženih rezultatov,« je pojasnil sogovornik.

V ZDA niti zdravniki niti bolnišnice ne morejo (več) delovati, če ne omogočajo javnega vpogleda v podatke o rezultatih zdravljenja. Kdor ne poroča o vseh parametrih, ostane brez plačila.

ZDA: brez podatkov ni plačila

Uveljavljeni pristop je Igor Gregorič predstavil tudi na podlagi lastne izkušnje: kot srčni kirurg mora poročati o vseh rezultatih kirurškega dela, nakar dokumentacijo pregleda neodvisna komisija. V primeru, če podatkov ne bi bilo ali ti ne bi bili ustrezni, državna institucija za zavarovanje Medicare, po kateri se zgledujejo tudi zasebne zavarovalnice, storitve ne bi plačala.

Če bi zavarovalnica zavrnila plačilo tolikšnega deleža (55 odstotkom zavarovancem po 65. letu starosti namreč zavarovanje krije država), potem njihova zdravstvena ustanova – dr. Gregorič je v bolnišnici Hermann Hospital v Houstonu ustanovil oddelek za napredovalo srčno popuščanje, ki ga tudi vodi – preprosto ne bi mogla preživeti.

Ena lastovka še ne prinese pomladi (za sistem)

Tudi pri nas bo treba poskrbeti za celovito ureditev področja kakovosti in varnosti, navsezadnje ta ključni podatek na osebni izkaznici vsakega zdravstvenega zavoda pacienti upravičeno pričakujejo, to pa bo v slovenski zdravstveni aferi tudi spodbuda na področju konkurenčnosti, doma in v mednarodnem prostoru.

»Seveda, kajti konkurenčnost je ključnega pomena tako za napredek kot za izboljševanje kakovosti. V Sloveniji nekateri oddelki že zdaj delujejo na res visoki ravni, izstopajoča primera sta transplantacijski program in torakalna kirurgija v UKC Ljubljana. Vendar ena lastovka (za sistem) še ne prinese pomladi,« je prepričan prof. dr. Igor D. Gregorič.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
kakovost in varnost kardiologija kirurgija napake otroška srčna kirurgija reforma

Poročanje o (ne)uspešnosti zdravljenja

V ZDA je poročanje o (ne)uspešnosti zdravljenja obvezno. Če državna institucija za zavarovanje Medicare, po kateri se zgledujejo tudi zasebne zavarovalnice, ne dobi podatkov ali so ti neustrezni, storitve ne plača. Zdravstvena ustanova v takem primeru ne more preživeti, kajti manjkajoči delež plačila – 55 odstotkom zavarovancem po 65. letu starosti namreč zavarovanje krije država  – bi bil za njeno poslovanje usoden.

 

 

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.