V Sloveniji se o kakovosti le govori, nihče pa tega ne jemlje resno!

V Sloveniji se o kakovosti le govori, nihče pa tega ne jemlje resno!

Kar nekaj problemov se v slovenskem zdravstvu zdi nedotakljivih in nespremenljivih. Med njimi sta v zadnjem času v ospredju dva, eden je strokovni: otroška srčna kirurgija, drugi finančni: izsiljevalske cene medicinskih pripomočkov.

V Sloveniji se o kakovosti le govori, nihče pa tega ne jemlje resno!
Foto: iStock

Nada Irgolič, ki v zdravstvenem svetu, najvišjem posvetovalnem organu ministrice za zdravje, zastopa interese civilne družbe, se je po septembrski seji odzvala na dve aktualni temi: na pretirane cene, ki jih za medicinske pripomočke – v konkretnem primeru so to stenti ­– plačuje Slovenija, in na še vedno vse preveč spregledovano kakovost v zdravstvu, kar se boleče potrjuje v primeru otroške srčne kirurgije.

»Resnično mislim, da se v našem zdravstvu preprosto ne dotaknemo pravih vprašanj, pravzaprav se zdi, vedno znova, da sploh ne vemo, kako bi to naredili. Edini pravi način bi bila vzpostavitev normativov in standardov, enako velja tudi za cene storitev, ki jih je prav tako treba na novo postaviti. Tako bi vedeli, koliko je v resnici finančnih sredstev in kakšna je kadrovska zasedba,« meni magistra farmacije, ki je dolga leta vodila republiški urad za zdravila in medicinske pripomočke, kasneje preimenovan v Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke.

»Kar pomnim, se pri nas o kakovosti vedno le govori, nihče pa tega ne jemlje resno. Prav na področju otroške srčne kirurgije so se zdaj dramatično in tragično pokazale posledice manka tega tako zelo pomembnega parametra,« opozarja Nada Irgolič.

Aktualna polemika o predrago plačanih stentih pa se ji zdi zelo ozka, kajti vseh medicinskih pripomočkov je približno 300.000.

300.000

medicinskih pripomočkov je na voljo v Sloveniji, stenti so ob vseh ostalih materialih le kapljica v morju

Vzpostavljanje reda je nujno, ne bo pa preprosto

»UKC Ljubljana je njihov zelo velik porabnik, stenti pa so le majhen del celotnega nabora tovrstnega materiala. In, kar je še pomembneje, ljubljanski UKC ima dovoljenje agencije za zdravila – kolikor vem, ga ta doslej še ni preklicala –, da medicinske pripomočke lahko tudi uvaža, po cenah, ki so dostojne. Dostojnejše od teh, ki jih danes plačuje UKC Ljubljana, dostojnejše od zneskov, ki jih plačuje slovensko zdravstvo,« meni sogovornica.

Da ne bi bilo dvomov, smo tovrstni status ljubljanskega UKC preverili v uradnih evidencah, ki jih vodi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Kot se je pokazalo, je UKC res vpisan v seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo.

Sicer pa se članica zdravstvenega sveta zaveda, da vzpostavljanje reda na tem kompleksnem področju ne bo preprosto. »Drezanje v to področje je, vsaj po mojem védenju, nevarno – in stenti so ob vseh ostalih materialih v resnici le kapljica v morju. Tega bi se morali v našem zdravstvu zavedati – in končno vendarle ustrezno ukrepati.«



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki kakovost in varnost pediatrija reforma srčna kirurgija stenti zdravstvo

Uvedba normativov in standardov

Po mnenju Nade Irgolič, članice zdravstvenega sveta, bi bil edini pravi način za vzpostavitev reda in za normalno delovanje sistema uvedba normativov in standardov. Enako velja tudi za cene storitev, ki jih je prav tako treba na novo postaviti. 

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona