Inovacije

»Pacienti so moji največji učitelji«

Prvo, na kar pomisli prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične kirurgije, rekonstruktivne kirurgije in kirurgije opeklin, ko beseda nanese na praznično obdobje, je petarda. Ali več skupaj zlepljenih petard, ki povzročijo eksplozijo in hudo poškodbo, takšno, ki zahteva amputacijo prstov, nadomeščanje manjkajočega tkiva ter zdravljenje poškodb, nastalih na obrazu in očeh. Teh poškodb je veliko veliko preveč – zlasti v veselem decembru, v katerem ljudje pirotehniki še vedno namenjajo nezasluženo mesto ter tako povzročajo škodo, ki je nemalokrat ni mogoče sanirati. Zgodba štirinajstletnega dečka Martina, ki je, ko staršev ni bilo, prižgal eno samo veliko petardo, nakar je eksplozija porušila kopalnico, razbila okno in dečku vzela obe dlani, ostaja z dr. Ahčanom. Z Martinom sta namreč, tako kot s številnimi drugimi pacienti, med zdravljenjem in po njem stkala posebno vez. Danes je Martin življenja poln, vsestransko aktiven mladenič, kljub odločitvi, da bioničnih rok ne bo uporabljal. Na pobudo profesorja Ahčana med drugim otroke in mladostnike ozavešča o nepredstavljivih nevarnostih uporabe pirotehnike – da bi bilo zgodb, kakršna se je izpisala na njegovi življenjski poti, čim manj.

Redke bolezni

Nevrofibromatoza – redka dedna motnja, zaradi katere lahko v telesu vznikne tudi več tisoč tumorskih tvorb

Redka dedna bolezen, zaradi katere lahko v telesu obolelega vznikne tudi nekaj tisoč tumorjev, se v sodobnem času zdi medicinska entiteta, ki bi jo bolj pripisali davni preteklosti, ko medicina še ni poznala ustreznega zdravila za pomoč bolnikom, ki so jim postavili diagnozo nevrofibromatoza. Bolezen, ki se pojavlja v podobi treh raznolikih genetskih motenj – kot nevrofibromatoza tipa ena, nevrofibromatoza tipa dva in švanomatoza –, je resda poznana že dolgo, vendar medicina zapletov, v katere lahko vodi to kompleksno obolenje, še danes ne zna oziroma ne zmore obvladati. K sreči pa velika večina pacientov z nevrofibromatozo (približno 70-odstotni delež) zaradi bolezni nima težav – zato zdravniki, ki sodelujejo pri multidisciplinarni obravnavi te gensko povzročene raritete, obolelim predvsem svetujejo, naj informacije o neželeni življenjski sopotnici, ki jim jo je prinesel (dedovani) okvarjeni gen, iščejo v verodostojnih virih. Nepreverjene objave na spletu jim bodo namreč prikazale najstrašljivejše podobe te bolezni, kakršne sami najverjetneje nikoli ne bodo izkusili.

Srce in žilje

Spodbudna novica za srčne bolnike: vsaditev umetne mitralne zaklopke odslej tudi pri nas manj invazivna, izvedljiva brez zunajtelesnega krvnega obtoka

Po dve leti trajajočih intenzivnih pripravah na uvedbo transkatetrske implantacije umetne zaklopke (TMVR) na mesto obolele mitralne zaklopke se je zdaj tudi UKC Ljubljana uvrstil v skupino stotih medicinskih centrov na svetu, v katerih so doslej na ta način (o)zdravili že 1100 bolnikov. Prvi tovrstni poseg je bil pri človeku opravljen pred devetimi leti. Pri nas doslej s to metodo zdravljenja pomagali dvema pacientoma – posega sta bila izvedena pred štirinajstimi dnevi in bolnika uspešno okrevata.

Reforma

»Urejanje zdravstva ne bo preprosto, kajti v ozadju so lobiji, ki si ne želijo sprememb, saj je v urejenem sistemu bistveno teže ribariti v kalnem«

Dr. Erik Brecelj ni le kirurg, kajti že leta vihti tudi družbeno-kritični, analitični skalpel, s katerim si je med prvimi drznil zarezati v najbolj bolno tkivo naše družbe, v preplet žilja in živčevja korupcijskih hobotnic, ki od denarja, sicer namenjenega zdravstvu oziroma bolnikom, v nekakšni neprepoznavni in neotipljivi, vendar izrazito prisotni obliki nadvse udobno živijo – in si, jasno, ne želijo nikakršnih sprememb. Do teh pa mora pospešeno priti, kajti aktualne razmere v zdravstvu nikakor niso optimalne. Številnih kadrovsko-logističnih kratkih stikov, ki so jim izpostavljeni tako pacienti kot zaposleni in ki izrazito vplivajo na kakovost in varnost, predvsem pa na ažurnost dela v zdravstveno-varstveni sferi, ni mogoče sanirati zgolj z dodatnim financiranjem, ampak je nujna radikalna sprememba sistemskega ustroja; ta mora upoštevati vse nove razsežnosti, vključno z dokaj spremenjeno patologijo slovenstva, in odločno sanirati neustrezne razmere in razmerja na tem področju.

Organizacija

Na urgenci ljubljanskega UKC, kjer se čakanje lahko razpotegne tudi na 12 ur, bodo bolniki v prihodnje čakali še dlje – primer, ki potrjuje, kako zelo nujna je reorganizacija zdravstvenega sistema

Problem, na katerega sta danes v imenu ljubljanskega UKC in delovanja tamkajšnjih urgentnih enot oziroma ambulant opozorila vodja Internistične prve pomoči (IPP) dr. Hugon Možina in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, ima dolgo brado, ki pa se je v zadnjem obdobju tako zapletla, da je preprosto ni več mogoče razvozlati, vsaj ne na ravni izvajalcev. Zataknilo se je predvsem na račun financiranja, zaradi česar je Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana s septembrom spremenil način dela v sklopu splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), od koder bodo bolnike z večjo ogroženostjo triažno takoj preusmerili v urgentne ambulante UKC. Tam bodo bolnike z najnujnejšimi stanji obravnavali takoj, medtem ko bodo tisti z manj urgentnimi, a še vedno nujnimi težavami, na strokovno pomoč morali počakati. To čakanje pa se je že doslej lahko razpotegnilo tudi na 12 ur.

Transplantacije

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

V Sloveniji je program presaditev pljuč (ponovno) začel z delovanjem pred dvema letoma, simbolično uverturo je predstavljal kompleksni poseg, v sklopu katerega so pacientki uspešno presadili obe pljučni krili. Osmega avgusta letos (v noči s petka na soboto) pa se je zgodila nova prelomnica: med devet ur trajajočo operacijo so 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo obolela pljuča zamenjali z zdravimi; v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je bila to prva presaditev pljuč pri otroku. Deklica je z novimi pljuči samostojno lahko zadihala že drugi dan po transplantaciji in danes, ko so o tem posegu prvič javno spregovorili, je njeno počutje odlično.

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič: »Slovenski zdravstveni sistem je več kot očitno zastarel«

Prof. dr. Igor D. Gregorič kot srčno-žilni in torakalni kirurg že več desetletij živi in dela v ZDA; zadnjih šest let v bolnišnici Memorial Hermann Hospital, ki deluje v sklopu teksaške univerze, vodi oddelek za srčno kirurgijo in srčno popuščanje. V Sloveniji je vpet v aktivnosti za odpravo nevzdržnega in nedopustnega stanja, ki smo mu bili priča v primeru otroške srčne kirurgije.

Otroška srčna kirurgija

Podatki o uspešnosti zdravljenja naj bodo javni

Prof. dr. Igor D. Gregorič, priznani srčno-žilni in torkalni kirurg, ki že dobra tri desetletja dela v ZDA, je dobro seznanjen z dogajanjem v slovenskem zdravstvu, zlasti z anomalijami, ki so v zadnjih letih zaznamovale delovanje programa otroške srčne kirurgije.