Značka: kakovost in varnost

Značka: kakovost in varnost

Ukrepi

Zakaj se ne bi zgledovali po dunajskih maratoncih

Svet se od izzivov pri obvladovanju bolezni COVID še dolgo ne bo poslovil, neznanka ostaja tudi vprašanje, kako hitro bo sodobni civilizaciji s pomočjo znanosti in medicine uspelo kužnost novega koronavirusa zminimalizirati na raven blažje, z lahkoto obvladljive viroze. Dokler precepljenost ne bo dovolj visoka, to ne bo mogoče. Zato je, žal, jasno, da bodo do takrat zaščitni ukrepi, takšni in drugačni, ostali v veljavi. Dvomi v varnost cepiv in v nujnost zaščite s precepljenostjo so, kot so pokazali primerjalni rezultati za evropske države, prav v Sloveniji najtrdneje zakoreninjeni. In prav zaradi tega se tudi to jesen utegne zgoditi, da bo novi val epidemije, ki se mu ne bo mogoče izogniti, ponovno pustil za sabo hude posledice, na ravni celotne družbe. Po drugi strani pa dobre prakse potrjujejo, da je s pravilnim pristopom in ustrezno komunikacijo mogoče doseči neprimerljivo več.

Organizacija

Kaj se bo zgodilo s svetom, v katerem je znanost polna dvomov, laiki pa živijo v prepričanju, da vedo vse?

Pred 101 letom, točno na današnji dan, se je rodil Charles Bukowski, pesnik, ki je po zaslugi pronicljivega uvida v vse pore družbe in dogajanja v njej postal kultna osebnost. Rodil se je v času, ko je po svetu razsajala epidemija španske gripe, ki je ugasnila več življenj kot vse bitke v prvi svetovni vojni. Bukowski je že v svojem času opozoril na problem, ki vznika v svetu, v katerem so »inteligentni ljudje polni dvomov, medtem ko so neumni polni samozavesti« – in ta »resnica vseh časov« dobiva potrditev tudi v zdajšnji epidemiji in mešanih odzivih nanjo. Aktualno dogajanje, ki ji zaradi nevzdržnosti nastale situacije pot v prihodnost tlakuje prav preplet glasnosti manj inteligentnih in tehtnega obmolka modrih, meče senco na celotno družbo in njen razvoj, najbolj pa bo posledice občutilo zdravstvo. Pravzaprav ne toliko zdravstvo kot tako, ki se je tako ali drugače že prilagodilo bivanju na dodobra omajanih temeljih – predvsem bolniki so in bodo tisti, ki bodo najbolj neposredno izkusili vso težo zapiranja oči pred resničnostjo.

Zdrava izbira

Aplikacijo 'Veš, kaj ješ?' in njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?' uporablja že več kot 150.000 Slovencev, saj jim ta na preprost način omogoča bistveno kakovostnejšo izbiro živil

Poznate aplikacijo 'Veš, kaj ješ?'?, ste morda med več kot 150.000 Slovenci, ki so si ta uporabni pripomoček že namestili na pametni telefon in jo s pridom uporabljate? Ste se seznanili tudi z njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?', katere nastanek so spodbudili prav uporabniki aplikacije? Aktualna nadgradnja zagotavlja tudi informacije o hranilni oziroma energijski vrednosti alkoholnih pijač – podatke, ki na embalaži izdelkov praviloma niso navedeni, saj je po naši zakonodaji obvezna le navedba o vsebovanem deležu alkohola. Zanimalo nas je, kako se je v praksi »prijela« junijska nadgradnja interaktivnega pripomočka za vsakdanjo uporabo, ki so ga pripravili strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki omogoča preverjanje energijske vrednosti za več kot 2700 alkoholnih pijač.

Ukrepi

»Absolutno verjamem, da je preobrat možen!« v intervjuju za Zdravstveniportal.si ocenjuje minister za zdravje Janez Poklukar

Prevzeti vodenje ministrstva za zdravje v času največjega razmaha epidemije ni preprost zalogaj. Janez Poklukar se je odločil za tako potezo, kljub védenju, da njegovo poslanstvo v vlogi generalnega direktorja ljubljanskega UKC še ni končano. Novi izziv je bil pomembnejši, tudi z vidika zaščite javnega zdravja, ki je bilo v poldrugem letu žrtev številnih izzivov – in temu še vedno ni videti konca. Ne gre le za obvladovanje epidemije, gre tudi za sindemijo, v sklopu katere na račun ogroženega zdravja in okrnjene zdravstvene obravnave, vedno daljših čakalnih vrst in logistične oslabelosti sistema vznikajo tudi številne druge epidemije, kajti porast obolenj v tem času je (bila) velika, diagnostika in zdravljenje pa temu bremenu nista sledila.

Cepljenje

Kdaj bo medicina bolezen COVID obvladovala tako, kot ji je to uspelo pri tuberkulozi, kdaj bo okužba z novim koronavirusom povzročala le še sezonski prehlad?

Po danes objavljenih podatkih se je v Sloveniji doslej za cepljenje, ki prinaša zaščito pred najtežjimi oblikami prebolevanja bolezni COVID, odločilo 40 odstotkov prebivalstva; 747.355 (35,4 odstotke) posameznikov je že polno cepljenih, 853.171 pa je do zdaj prejelo prvi odmerek enega od cepiv. Toda po napovedih epidemiološke stroke tolikšen delež ne bo zadostoval za precepljenost, ki bi nam kljub napovedujočemu se novemu valu epidemije oziroma pandemije jeseni omogočila vsaj kolikor toliko normalno življenje – med drugim zaradi vse opaznejšega širjenja približno trikrat kužnejše delta različice virusa.

Starejši

»Starejši so bili med epidemijo bolj kot v preteklosti izpostavljeni fizičnemu, psihičnemu in strukturnemu nasilju – in posledice tega bodo še dolgo odmevale«

Med epidemijo smo veliko poslušali o pomenu skrbi za starejše, ki jih je bolezen COVID najbolj ogrožala. Ta starostna skupina prebivalstva je na račun epidemije, ki je najbolj ogrozila njihovo zdravje in najpogosteje ugašala njihova življenja, »plačala« največji davek – še vedno pa ni povsem jasno, kako hude so in bodo v resnici posledice dogajanja, ki ni končano. O pezi različnih oblik nasilja nad starejšimi, katerega pojavnost se je v času pandemije še povečala, o posledicah osamitve in osamljenosti, otežene dostopnosti do zdravstvenih storitev, pomanjkanja socializacije, neurejenih razmer in pogojev za delovanje domov za starejše sem se za Zdravstveniportal.si pogovarjala z Ireno Špelo Cvetežar, diplomirano medicinsko sestro, direktorico Doma Tisje v Litiji in vodjo delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege.

Ukrepi

Bo slovensko zdravstvo po dolgih desetletjih res dobilo veter v že dodobra nacefrana in z obliži prelepljena jadra, pacienti pa boljšo dostopnost do varnejših in pravočasnejših storitev?

Slovenska medicina je tako rekoč iz banalnih razlogov, ki pa se vedno znova znajdejo na skupnem imenovalcu – financiranju –, začela izrazito zaostajati za razvitimi državami. Reforme sistema, o kateri je bilo v minulih letih in desetletjih sicer veliko govora, ni bilo od nikoder. Je mogoče verjeti, da bo skorajda dve milijardi evrov »težki« predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe v slovensko zdravstvo v prihodnjem desetletju, ki že čaka na razpravo v poslanskih klopeh, dal nov veter v že dodobra nacefrana in z obliži prelepljena jadra slovenskega zdravstva, pacientom pa prinesel oprijemljiv obet za boljšo in hitrejšo dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev?

Varnost in kakovost

Čas se izteka – kdo bo prevzel odgovornost za to, da ponižane medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo bežijo iz zdravstva v druge, bolje plačane poklice?

»Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, v zdravstveni negi, obe znata popolnoma enako – nič,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si pred dvema letoma poudaril Klemen Šuligoj, diplomirani zdravstvenik, ki se zavzema za odpravo vnebovpijočih krivic, pri nas pred leti povzročenih medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo. Njegovo osnovno strokovno in etično vodilo ostaja enako: poskusiti zajeziti propad tega poklica v Sloveniji. Razmere so se v tem času resda spremenile, a ne na bolje – v zadnjem času se v javnosti vrstijo opozorila o pospešenem odhajanju medicinskih sester iz zdravstva in iz poklica, za katerega so se izobraževale.

Cepljenje

Epidemiologi zaradi delta različice koronavirusa opozarjajo, da bo jeseni četrti val epidemije mogoče preprečiti z najmanj 60-odstotno precepljenostjo, ki je pri nas trenutno 28-odstotna

Po več kot letu in pol se življenje počasi začenja vračati v ustaljene tirnice, vendar smo še daleč od »normalnega« vsakdana, ki ga ne bo več usmerjala pandemija novega koronavirusa z novimi, vsakič bolj kužnimi sevi. Več kot tretjina Slovencev je že cepljena, vsaj s prvim odmerkom, medtem ko je oba odmerka cepiva do konca minulega tedna prejelo 592.156 posameznikov. Doslej izbira cepiva ni bila mogoča, kar je bilo za prenekaterega posameznika, ki je poglobljeno proučil razlike v odstopanjih pri kakovosti in varnosti razpoložljivih cepiv, najpomembnejši razlog za omahovanje pri končni odločitvi. V tem tednu pa se spreminja tudi to: odslej bo vsakdo lahko sam izbral, s katerim cepivom se želi zaščititi pred okužbo s SARS-CoV-2 in tako prispevati h ključnemu momentu – zadostni, najmanj 60-odstotni precepljenosti, s katero bo mogoče preprečiti nadaljnje valovanje epidemije.

Organizacija

»Dokler obstaja štiri milijarde razlogov za to, da se nič ne spremeni, se v našem zdravstvu ne bo spremenilo prav nič!«

Temelji slovenskega zdravstva se že dolgo majejo. Vrstijo se opozorila, tako iz strokovnih krogov kot iz nepreglednih vrst pacientov, ki so v čakanju na diagnostiko in pravočasni začetek zdravljenja ujeti v vedno daljših čakalnih vrstah, za katere grozi, da se bodo v kratkem še podaljšale. Zato se načrtovana uveljavitev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo kljub pomanjkanju zdravniškega kadra na Slovenskem mladim zdravnikom onemogočile, da bi lahko samostojno opravljali strokovno delo, za katerega so usposobljeni, zdi preprosto neverjetna in povsem nerazumljiva. Tisti mladi zdravniki, ki že delajo samostojno, bodo v kratkem – če bo takšna zakonodajna rešitev ostala v veljavi – morali zapreti vrata ordinacije. Brez zdravnika, pa naj gre za pediatra, ginekologa, stomatologa, pedopsihiatra ali specialista medicine dela, prometa in športa, bo ostalo ogromno pacientov – in ničkoliko zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov.