Značka: kakovost in varnost

Značka: kakovost in varnost

Starejši

Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami – nujno je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

»Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami,« je prepričan doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Člani komisije se zavedajo, da se na vseh ravneh zdravstva »zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo – in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske«, vendar v iskanju rešitev po njihovem trdnem prepričanju ni ključnega pomena uzakonitev evtanazije, temveč sprejetje nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Skrb za čisto okolje

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Ukrepi

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

V povezavi z delovanjem programa otroške srčne kirurgije, v sklopu katerega še vedno niso pojasnili prenekatere podrobnosti iz kalvarije preteklih let, se bosta v četrtek zgodili dve pomembni stvari. Vlada bo odločala o začetku likvidacijskega postopka Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki mu je v poldrugem letu namenila več kot 300.000 evrov, čeprav nikoli ni deloval, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo začela s prvimi zaslišanji odgovornih, da bi prišla do dna dogajanju v programu otroške srčne kirurgije oziroma kardiologije, ki je bilo v določenem obdobju, milo rečeno, absolutno nedopustno.

Starejši

Strategij je dovolj, nujno je takojšnje izvajanje paliativne oskrbe s celotnimi timi! Ljudje namreč, tako doma kot v institucijah, umirajo v bolečinah, osamljeni in zapuščeni, prepuščeni svojcem – ali nikomur ...

Diskriminacija starejših na področju zdravstva je pri nas skrb vzbujajoča, najsi gre za izbiro osebnega zdravnika v domovih za starejše ali za dostopnost do zdravnika in storitev, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, opozarja društvo Srebrna nit. Konkretne zahteve za ažurno sprejetje ukrepov, vključno s spremembo zakonodaje, so predstavniki te asociacije pred dvema tednoma naslovili na odgovorne institucije, vendar se zavedajo, da bo v resnici preteklo še veliko vode, preden bodo prijemi, s katerimi naj bi zmanjšali diskriminacijo in neustrezno skrb za starejše, tudi v resnici zaživeli. Po drugi strani pa se že doslej nedopustne razmere še naprej poslabšujejo, zato mora država, kot javno opozarja predsednica združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, nemudoma ukrepati.

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Rak

Poslovila se je Mojca Senčar, velika zagovornica bolnikov, duša ozaveščanja o boju proti raku, zaslužna za izjemne premike na tem področju

Danes je v 80. letu starosti umrla Mojca Senčar, gospa z veliko karizmo, neutrudna borka za pravice pacientov, njihova zagovornica v prizadevanjih za enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje. V slovenskem prostoru pušča neizbrisen odtis, kajti bila je vzor poguma in hotenja, védenja in odločenosti, ki v boju s težko boleznijo ne popusti, ampak zmaguje, vedno znova. Svoje profesionalno in kasneje tudi zasebno življenje je posvetila boju proti raku. In lahko rečemo, da je to poslanstvo opravila izjemno uspešno – zaslužna je za izjemne premike na tem področju.