Priporočilo Ostanite na varni strani – ostanite doma!   Podrobneje

Domačini v bližini Salonita Anhovo, kjer je breme mezotelioma 100-krat višje kot drugod, opozarjajo: »V 20 letih je med nami zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi! Vam to res še ni dovolj?«

Domačini v bližini Salonita Anhovo, kjer je breme mezotelioma 100-krat višje kot drugod, opozarjajo: »V 20 letih je med nami zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi! Vam to res še ni dovolj?«

»Eno je stanje na papirju, povsem nekaj drugega pa je stanje v resničnem življenju,« je na izredni seji občinskega sveta v Kanalu ob Soči občinska svetnica Anastazija Makorič Bevčar dodala ob rob več kot pet ur trajajočemu nizanju strokovnih pojasnil in iskanju verodostojnih odgovorov na vprašanje, zakaj država še vedno dopušča onesnaževalsko pohabljanje srednje Soške doline in zbolevanje njenega prebivalstva. Gospa zelo dobro ve, o čem govori: zaradi najhujše oblike raka, mezotelioma, ki je v Sloveniji redek, na območju delovanja Salonita Anhovo pa eden najpogostejših, so v njeni družini izgubili tri sorojence, četrti je umrl zaradi raka na pljučih. Izredni občinski seji bo danes, natanko teden dni kasneje, v 130 kilometrov oddaljeni Ljubljani sledila izredna seja v državnozborski stavbi, kjer bodo člani dveh parlamentarnih odborov, za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor, razpravljali o isti temi.

Domačini v bližini Salonita Anhovo, kjer je breme mezotelioma 100-krat višje kot drugod, opozarjajo: »V 20 letih je med nami zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi! Vam to res še ni dovolj?«
Zakaj država še vedno dopušča onesnaževalsko pohabljanje srednje Soške doline in posledično uničevanje zdravja ter prezgodnje ugašanje življenj njenega prebivalstva? Sporočilna instalacija stoji pred vhodom v Gotsko hišo, v kateri se je odvijala izredna seja sveta občine Kanal ob Soči. Fotografije: Diana Zajec

»Ljudje, ki živijo v okolici sežigalnic in sosežigalnic, dokazano pogosteje zbolevajo za rakom,« poudarja doc. dr. Miran Brvar s Centra za klinično farmakologijo in toksikologijo Interne klinike ljubljanskega UKC in dodaja: »Nujno je zavedanje, da te strupene snovi delujejo že v zelo majhnih koncentracijah, njihov učinek pa se sešteva; zaradi sinergijskega učinkovanja so še nevarnejše, zlasti za bolj občutljive, predvsem za otroke, za nosečnice oziroma zarodke in za pljučne bolnike.« In to okoljsko breme, ki pušča odtis na zdravju in življenjih prebivalstva srednje Soške doline, je vse prej kot zanemarljivo. Zato so se domačini, okoljske organizacije in civilne pobude skupaj z zdravniki in zdaj tudi kanalskimi občinskimi svetniki odzvale na namero Salonita Anhovo po povečanju količine (pretežno uvoženih in tudi nevarnih) odpadkov pri sosežigu in se uprle dodatnemu onesnaževanju ter ogrožanju zdravja in življenj domačinov. Pa jim bodo odgovorni prisluhnili? Kakšna bo usoda Salonitove vloge za povečanje sosežiga, ki je v obravnavi na republiški agenciji za okolje (ARSO)?

Sklep občinskega sveta občine Kanal ob Soči glede Salonita Anhovo
Sklep s sedmimi točkami so svetniki občine Kanal ob Soči sprejeli po pet ur trajajoči vsebinski razpravi o problematiki, povezani z onesnaženostjo območja, v katerem živijo.

Na podlagi posameznih točk sklepa, ki so ga na zadnji izredni seji sprejeli kanalski občinski svetniki – sprememba zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov tako, da bo ne le prebivalcem občine Kanal ob Soči, ampak tudi drugod po Sloveniji, omogočeno oziroma zagotovljeno varno in zdravo življenje; jasna merila in dokazi za zagotovitev neoporečnega stanja okolja; revizija vseh okoljevarstvenih dovolj za sosežig odpadkov, izdanih Salonitu Anhovo; Salonit naj v najkrajšem možnem času investira v najsodobnejše tehnologije in tako zmanjša vplive, ki izhajajo iz sežiganja odpadkov; državne institucije naj pri svojih odločitvah upoštevajo specifične okoliščine tega območja –, sem odgovorne na ministrstvu za okolje in prostor ter na republiški agenciji za okolje (ARSO) prosila za vsebinski odziv in pojasnila. 

Konkretnega odgovora ni bilo, odziva na pobudo za pogovor z resornim ministrom tudi ne. V odzivu ARSO na vprašanje zdravstvenega portala pa je predstavnik za odnose z javnostjo zapisal: »ARSO bo tudi vnaprej, kot je že v preteklosti, sodeloval z Občino Kanal ob Soči pri izvedbi meritev kakovosti zunanjega zraka, to je kakovosti zraka, ki ga dihajo prebivalci.«

Omenjeni odgovor se zdi kot nesinhroni odmev na opozorila (predvsem) dveh govork na izredni seji. 

Anastazija Makorič Bevčar: »Mi nismo podatki, smo ljudje!«

Občinska svetnica Anastazija Makorič Bevčar je spomnila na referendum, od katerega bo kmalu minilo že 20 let in na katerem so prebivalci, ki najbolj neposredno občutijo breme dolgoletnega Salonitovega onesnaževanja te doline, »jasno sporočili, da si tukaj ne želimo še sežiganja odpadkov. Zdaj pa je jasno mogoče videti, koliko je bila država pripravljena prisluhniti našemu pozivu. Toda mi nismo podatki, smo ljudje! Ljudje, ki želijo in hočejo le to, da bi v tej dolini končno mirno zaživeli. In zato je nastal apel odločevalcem, naj se morija v naši lepi dolini enkrat za vselej konča.«

Makorič Bevčarjeva je ob tem obžalovala, da o resničnem življenjskem vsakdanu, ki ga narekujeta onesnaženost doline in stremenje industrije k še nadaljnjemu povečevanju dokazano škodljivih virov onesnaževanja, na seji niso smeli spregovoriti tudi občani, ki so se sicer zbrali na množičnem mirnem protestu. Zato je dodala: »Upam, da bo današnji posvet predvsem odločevalcem v Ljubljani odprl vrata do spoznanja, da smo mi, ki živimo tukaj, predvsem – žrtve.« Kako res je to, med drugim potrjuje podatek, da je breme mezotelioma v tem delu Slovenije 100-krat večje kot v primerljivih pokrajinah.

Protest domačinov, Kanal ob Soči
Pogled skozi okno iz sejne sobe v Gotski hiši, v kateri so občinski svetniki prisluhnili strokovnim mnenjem in opozorilom ter razpravljali o nujno potrebnih ukrepih za zaščito zdravja prebivalcev, ki so se zunaj zbrali na mirnem protestu proti nadaljnjemu onesnaževanju okolja s (so)sežiganjem odpadkov.

Metoda Dodič Fikfak: »Pri sežigalnicah in sosežigalnicah se ne meri zrak, ampak tla!«

Po drugi strani pa je bila – če se navežemo na odgovor ARSO in na zagotovilo agencije o konstantnem sodelovanju s predstavniki občine pri merjenju kakovosti zunanjega zraka – nedvoumna tudi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. Edina okoljska epidemiologinja v Sloveniji po strokovni plati zelo dobro ve, kako izpostavljenost škodljivim, kancerogenim snovem povezovati z boleznijo, pri čemer pa opozori, da se »pri sežigalnicah in sosežigalnicah ne meri zrak, ampak tla! V zraku namreč zlepa ne bomo ničesar odkrili.«

»Kje je torej naša skrb, skrb zdravnikov? Imamo dolino, ki je še vedno onesnažena in ljudje še vedno zbolevajo. Latentna doba se podaljšuje zaradi manjše izpostavljenosti. To je dejstvo. Hkrati pa imamo novo industrijo, o kateri je bilo narejenih 90 študij, v katerih je postavljen utemeljen sum, da je tam, kjer so sežigalnice in sosežigalnice, večja verjetnost za pojavnost določenih rakov. Upam, da razumete našo skrb: na eni strani imamo staro onesnaženje, na drugi normative za posamezno snov, ki so postavljeni za zdrave ljudi, na tretji strani pa imamo sežig in sosežig. In, mimogrede: pri sežigalnicah in sosežigalnicah se ne meri zraka, ampak tla. V zraku namreč zlepa ne bomo ničesar odkrili. To, kako in kje meriti tla, pa je nekaj povsem drugega. Obstaja utemeljena skrb za ljudi,« poudarja dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Kakšna bo torej usoda prebivalcev tega dela Posočja?

Usoda prebivalcev tega dela Posočja je tlakovana z največ smrtmi zaradi posledic azbestne industrije. Te resda ni več, vendar je, kot opozarjajo strokovnjaki, ki se srečujejo s sinergijskim učinkovanjem ne le posamičnih škodljivih in strupenih snovi, ampak tudi industrijske preteklosti in sedanjosti, razlogov za zahteve po izboljšanju bivanjskih danosti prizadetega prebivalstva veliko. Pa bodo ti, ki so v državi poklicani za omogočanje zdravega in varnega življenja prebivalstva – torej volilcev, po zaslugi katerih so prišli na odgovorna mesta –, tem zahtevam končno vendarle prisluhnili in se odzvali tako, kot je prav?

Danes bo o odtisih Salonitove dejavnosti, ki so se zajedli v vsako poro tega dela Soške doline, na pobudo Levice prišla na vrsto razprava v poslanskih klopeh. Aktualna vlada je v prostem teku, trenutno opravlja le tako imenovane tekoče posle, zato bo ta vse prej kot zanemarljivi problem, ki ni edini te vrste v Slovenije, prepustila svoji naslednici. 

Na že zdaj urgentno stanje, ki je povezano z zdravjem domačinov in ki zahteva takojšnje ukrepe, pa je na izredni občinski seji opozorilo kar nekaj zdravnikov, ki se s posledicami onesnaženosti, zbolevanjem in umiranjem srečujejo od blizu.

»Živijo nekje med zdravjem in med tem, da nekega lepega dne izvedo, da imajo raka. Žal poznamo družine, pri katerih so trije sorojenci zboleli in umrli zaradi mezotelioma ali zaradi pljučnega raka. Ni ga človeka, ki ne bi imel prijatelja, soseda, znanca ali sorodnika, ki ga je izgubil zaradi te smrtonosne bolezni zaradi azbesta.«

Nevenka Mlinar, zdravnica v ambulanti splošne medicine v Desklah, pobudnica revolta zdravnikov, ki so z javnim apelom odgovorne pozvali k ukrepanju in zaščiti zdravja prebivalcev srednje Soške doline:

»Prva diagnoza, ki sem jo postavil kot specializant na Golniku, je bila mezoteliom; gospod je bil star približno toliko kot sem zdaj jaz, to je bilo meseca aprila – novembra so ga že pokopali. Kaj pomeni čas od postavitve diagnoze do smrti? S tem se srečujem na klinični ravni: s pacienti s hudo bolečino, z občutkom težkega dihanja, s strahom ...«

Dimitrij Klančič, vodja oddelka za nefrologijo v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici

»V histološki sliki so bila azbestna vlakna, drobcena, feruginozna telesca, kar pomeni, da je rak nastal zaradi dolgotrajne izpostavljenosti azbestu. Ta oseba je bila poročena z drugo osebo, ki je pred leti umrla zaradi mezotelioma. Tega podatka ne boste našli na spletu in takšnega para ne boste srečali na nobeni drugi lokaciji v Sloveniji.«

Iztok Kos, generalni sekretar zdravniške zbornice in vodja oddelka za patološko morfologijo v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, o nedavni obdukciji osebe, ki je umrla zaradi pljučnega raka

»V Sloveniji sem edini okoljski epidemiolog. Okoljska epidemiologija pa uči, kako izpostavljenost povezovati z boleznijo – in tu vedno govorimo o verjetnostih.«

izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Azbest prepovedan, vendar še vedno prisoten

Verjetnost, da bodo domačini kljub zagotovilom vodstvenih predstavnikov Salonita, da je za varnost in zaščito poskrbljeno, še naprej zbolevali za rakom, je po njeni oceni precejšnja – tako velika pravzaprav, da je tudi sama med pobudniki za takojšnje sprejetje zaščitnih ukrepov, s katerimi bo obvarovano ne le zdravje domačinov, otrok in odraslih, ampak tudi okolje, v katerem živijo.

»Ni znanstvenika na svetu, ki bi lahko povedal, kako nevaren je koktejl snovi, ki so jim izpostavljeni prebivalci v bližini onesnaževalcev. Normativi so postavljeni samo za vsako snov posebej in so namenjeni zgolj orientaciji, zato me zelo boli, ko zdravstveno stanje primerjamo s povprečjem. Skrb, da je kombinacija škodljivih snovi, ki nastajajo pri sežigu in sosežigu, prehuda za to ogroženo območje, je zagotovo utemeljena, kajti tudi azbesta v tej dolini – tako kot nikjer v Sloveniji – nismo očistili,« opozarja Dodič Fikfakova in dodaja, da po posameznih območjih Slovenije domačini dobro vedo, kam so zakopali danes prepovedani azbest.

V Sloveniji tudi danes ne živimo brez azbesta, niti v srednji Soški dolini niti drugod po državi.

S tem se je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa navezala tudi na del razprave, v katerem je beseda tekla o (ne)pravilnem naboru podatkov in njihovi razlagi.

Podatki kažejo, da so v 18 letih (od 1996 do 2016) v okolici Salonita 500 ljudem (od skupno 559 po vsej Sloveniji) postavili diagnozo azbestoza, pri 1773 (od skupno 1866) so odkrili plevralne plake, 128 ljudi (od skupno 189) je zbolelo za mezoteliomom, za pljučnim rakom 65 (od skupno 74). In kakršnakoli je interpretacija tovrstnih podatkov, ki so vse prej kot suhoparna statistika, je jasno, da ljudje v tem koncu Slovenije umirajo pogosteje, bolezni, ki jih prizadenejo, so agresivnejše ... Še vedno, tudi danes. Doklej?

Vesna Zadnik: »Mezoteliom je v Sloveniji redka bolezen, v Kanalu pa je med najpogostejšimi rakavimi obolenji«

»V občini Kanal ob Soči je breme raka pri obeh spolih večje kot v Sloveniji in v goriški regiji. Večje breme gre skoraj izključno na račun izredno velikega bremena mezotelioma, ki je v Sloveniji redka bolezen, v Kanalu pa spada med najpogostejša rakava obolenja,« je občinskim svetnikom pojasnila izr. prof. dr. Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki vodi državni register raka. Ob tem je izpostavila, da se »število na novo zbolelih za rakom sčasoma povečuje enako kot drugod po Sloveniji. Na podlagi analiz registra raka ocenjujemo, da se število na novo zbolelih za mezoteliomom ne bo več povečevalo.«

Doseženi »plafon« pri tej zbolevnosti pa vendarle ni dokončno dejstvo, kajti, kot opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak: »Upam, da je krivulja res dosegla plato – tako smo upali že pred nekaj leti, pa je krivulja spet začela naraščati. Ker pa doline nismo očistili, ne vem, kako dolgo bo ta plato trajal – koliko časa bomo še imeli 40 smrti na leto, preden bo krivulja začela padati. Tega ne vem in si tudi ne upam napovedati.«

Koliko časa bo pri nas še 40 smrti zaradi mezotelioma na leto, preden bo krivulja začela padati?

 

Salonit Anhovo, protest v Kanalu ob Soči

Domačini so ranjeni in prizadeti; nikakor si ne želijo biti še naprej nemočni v pričakovanju in zahtevanju, naj država vendarle prisluhne zdravju, ne profitu – naj začne reševati življenja, namesto da industriji še bolj na stežaj odpira vrata za onesnaževanje in uničevanje okolja. Razprave, ki so jih narekovali svetniki, tudi sami prizadeti zaradi (nedavnih) smrti svojih bližnjih, znancev, sokrajanov, prebivalcev Posočja, zagotovo niso nekaj, kar naj bi odšlo v pozabo. Pa bo politika sposobna ukrepati ažurno in pravilno?

Naj imajo ti, ki bodo sprejemali odločitve, pomembne tudi za naše zanamce, v mislih napise, ki jih je med mirnim protestom v rokah držala trojica deklic: »Preteklost – azbest. Sedanjost – izpusti. Prihodnost??? Odločajte se modro! Za zdravje naših otrok.«

Protest otrok, Kanal ob Soči
Naj bo odločanje o prihodnosti ljudi, ki živijo v srednji Soški dolini, v bodoče prežeto z modrostjo.

Domačini so ranjeni in prizadeti; nikakor si ne želijo biti še naprej nemočni v pričakovanju in zahtevanju, naj država vendarle prisluhne zdravju, ne profitu – naj začne reševati življenja, namesto da industriji še bolj na stežaj odpira vrata za onesnaževanje in uničevanje okolja. Razprave, ki so jih narekovali kanalski občinski svetniki, tudi sami prizadeti zaradi (nedavnih) smrti svojih bližnjih, znancev, sokrajanov, prebivalcev Posočja, zagotovo niso nekaj, kar naj bi odšlo v pozabo. Pa bo politika sposobna ukrepati ažurno in pravilno?

Kanal ob Soči, protest, mezoteliom
Se bodo odgovorni vendarle odločili za ukrepanje v dobro zdravja in boljšega življenja?

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Za novo regulativo glede sežiga in sosežiga odpadkov

Predstavniki Eko kroga, šaleškega Eko gibanja ter Eko Anhovo in dolina Soče bodo danes, pred začetkom izredne seje poslancev, članov dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor – na temo onesnaženosti srednje Soške doline zaradi sežiga oziroma sosežiga odpadkov v anhovskem Salonitu, predali zahtevo. Zahtevo za zadržanje izvajanja uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, za odpravo oziroma razveljavitev tega dokumenta ter za pripravo nove, zdravju in okolju prijaznejše uredbe. 

Zahtevo bodo predali vladi, vsem ministrom, poslancem oziroma poslanskim skupinam, zagovorniku načela enakosti in varuhu človekovih pravic. Zakaj? Za boljši skupni jutri v državi, ki ima najboljšo možno osnovo za zagotovitev bivanja v zdravem okolju; tam, kjer je to ranjeno, pa si je treba prizadevati za sanacijo nastalega stanja, namesto da bi razmere, ki se nedvoumno odražajo v obolevnosti lokalnega prebivalstva, še naprej poslabševali.

V Sloveniji imamo uradno dve degradirani območji, kjer prebivalce obremenjuje slaba industrijska dediščina iz preteklosti. To sta Mežiška dolina in območje Celjske kotline. Bo srednja Soška dolina tretja? 

Na okoljskem ministrstvu se trenutno ukvarjajo s proučevanjem podatkov o področjih, ki bi jih še veljalo umestiti v sklop degradiranih območij. Prebivalci Kanala ob Soči in celotne srednje Soške doline pa si želijo takojšnjega ukrepanja, saj je že dosedanje breme  onesnaženosti povzročilo preveč gorja. Več kot 7200 prebivalcev, ki ne želijo postati del statistike, zabeležene v slovenskem registru raka, se je doslej podpisalo v podporo zdravnikom, ki so v obliki revoltnega poziva od pristojnih ministrov – okoljskega in zdravstvenega – tako rekoč precedenčno za to ranjeno območje Slovenije zahtevali ukrepanje v dobro zdravja, ne kapitala.

VAS SKRBI, DA STE OKUŽENI?

pacient in virus

Če ste zboleli (kašljate, imate povišano telesno temperaturo in težko dihate):
 

1. Ostanite doma in se izogibajte stikom z drugimi ljudmi.

2. Po telefonu pokličite osebnega zdravnika ali v najbližjo dežurno ambulanto.

  • zdravnik bo potrdil ali ovrgel sum na okužbo z novim koronavirusom; če bo sum upravičen, vas bo napotil v najbližjo zdravstveno ustanovo – vstopno točko za odvzem brisa;

  • do te zdravstvene ustanove se odpeljite z osebnim avtom, ne s taksijem; pred odhodom od doma si temeljito umijte roke z vodo in milom; kašljajte v robec ali rokav;

  • zdravnik, ki vam bo vzel bris, bo glede na vaše zdravstveno stanje ocenil, kje boste počakali na rezultate testa.

3. Ko bo rezultat testa znan, vas bo zdravnik obvestil o nadaljnjem ukrepanju.

 

DEŽURNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

telefonska številka vlade

Klicni center vlade

080 14 04
(študenti medicine vsak dan med 8. in 20. uro)

telefonska številka NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje

031 646 617
031 619 118

(strokovnjak NIJZ vsak dan med 9. in 17. uro)

telefonska številka za klic v sili

Klic v sili

112
(24/7)