Če pri nas ne bi sprejeli ukrepov, na katere se mnogi v javnosti odzivajo kritično in jim poskušajo nadeti politični predznak, bi bilo po prepričanju Milana Kreka »zdaj v Sloveniji 480.000 okuženih, na koncu te zgodbe pa 90.000 mrtvih – pri čemer ne smemo pozabiti, da zaradi COVID-19 umirajo vsi, ne le starejši, ampak tudi otroci, mladi. In če vemo, da virus nima niti nog niti kril, da bi se lahko širil sam, ne smemo pozabiti, da ga lahko širimo le ljudje, ko oziroma če ne upoštevamo higienskih in vseh drugih zaščitnih ukrepov. Ti so v veljavi s konkretnim, upravičenim in tehtnim razlogom: da onemogočajo fizične kontakte in posledično preprečujejo prehajanje virusov s človeka na človeka.«
Povezave:
Glede razhajanj med strokovnjaki, zaposlenimi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je prvi med odgovornimi za dajanje usmeritev in priporočil na področju epidemiologije in zaščite javnega zdravja, je bil Milan Krek danes nedvoumen: »Na območnih enotah NIJZ dela veliko dobrih strokovnjakov, ki pa se jih v tem trenutku ne sliši, kajti zaposleni nimajo dovoljenja za nastopanje v medijih.« Zato tudi njihova opozorila, ki so se začela vrstiti že v drugi polovici februarja, javno niso mogla odmevati. »Pomembno bi bilo, da bi pri nas nekatere ukrepe, s katerimi so odgovorni zavlačevali, vpeljali takoj – pa jih nismo,« poudarja Krek.
Kot ugotavlja predstojnik koprske območne enote NIJZ, je zmanjšanje stikov med ljudmi zmanjšalo tudi možnosti za prenos virusa, kar se odraža v trenutni krivulji epidemije in podatkih o številu na novo okuženih, medtem ko je (bilo) občasno opazno povečanje okužb povezano s potovanji in srečevanji ob koncu tedna. Ob tem predstojnik koprske območne enote NIJZ izpostavlja različne prognoze poteka epidemije in ugotavlja, da se bo število na novo okuženih v Sloveniji kmalu opazno zmanjšalo – da bi to dosegli, pa je, kot poudarja, vse zaščitne ukrepe treba še naprej dosledno upoštevati.
Če bi se scenarij pri nas odvijal tako kot v Lombardiji ...
»V Sloveniji smo bili tik pred izbruhom dogajanja, podobnega italijanskemu, ki bi se lahko začel s koncertom Andree Bocellija v Stožicah, pa je bil dogodek k sreči, sicer tik pred zdajci, odpovedan. Če pa bi se scenarij odvijal kot v Lombardiji, bi bilo v teh dneh pri nas zaradi epidemije novega koronavirusa lahko že približno 800 mrtvih,« poudarja Krek in pri tem izpostavi dve slovenski regiji – obalno-kraško in goriško –, v katerih je malo okuženih prebivalcev. Omenjeni regiji sta najbliže evropskemu žarišču pandemije, kjer pa širjenja okužb z novim koronavirusom niso dobro obvladovali.
Kako je mogoče, da je na dveh območjih blizu Italije pojavnost okužb izrazito manjša?
»Tu gledamo italijanske programe, spremljali smo tragiko na najbolj prizadetih območjih, odvažanje krst, nemoč zdravnikov in ostalega strokovnega osebja – in prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja v naši bližini, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati. Na naše pozive glede takojšnjega ukrepanja so odgovorili le, da imajo vse pod nadzorom in da je vsaka skrb odveč.«
Sam je, kot pravi, v sklopu koprske enote NIJZ ravnal drugače; že v drugi polovici februarja je začel opozarjati, da je splošna uporaba zaščitnih mask nujna, nakar so »uvedli vse ukrepe in navodila za preprečevanje prenosa okužbe, s katerimi smo se seznanili prek italijanskega TV programa, ko smo spremljali dogajanje v Lombardiji – kajti strožji ko so zaščitni ukrepi, učinkovitejši so, saj zmanjšajo prenos okužbe.«
(Pravilno) splošno uporabo zaščitnih mask zdaj vendarle priporoča tudi NIJZ – in ponovno tudi WHO
Znotraj NIJZ prevladujeta dve stališči; zagovorniki prvega prisegajo na videnje in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), medtem ko v drugem primeru stroka zagovarja premišljevanje z lastno glavo in ažurno ukrepanje.
WHO je minuli teden odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, čeprav nošenje mask zanesljivo pomaga pri preprečevanju prenosa okužb – predvsem v smislu zaščite drugih, kajti kdor v javnosti nosi masko in je kužen, čeprav brez jasnih znakov, okužbe v tem primeru ne bo širil. Od sobote pa WHO splošno uporabo zaščitnih mask priporoča.
Tudi NIJZ je do nedavnega imel na spletni strani med priporočili objavljeno navodilo, po katerem splošna uporaba zaščitnih mask ni bila niti priporočljiva niti smiselna – toda zdaj je drugače.
Po zdaj veljavni presoji epidemiologov in strokovnjakov s področja javnega zdravja je »zaščita z masko pomembna, saj ob upoštevanju ostalih higienskih ukrepov, kot so pravilno kašljanje, kihanje, pravilno umivanje rok ter izogibanje dotikanju obraza in sluznic, še dodatno zmanjšujejo nevarnost prenosa okužbe..«
Pri tem je, seveda, nujno, da masko pravilno uporabljamo; da pri tem ne bi delali osnovnih napak, zaradi katerih se možnost prenosa okužbe lahko še dodatno poveča, smo pripravili prikaz pravilne uporabe zaščitne maske za enkratno uporabo.
Pravilna uporaba zaščitne maske v 10 korakih
Aktualni podatki o epidemiji novega koronavirusa v Sloveniji
Pri nas je bilo doslej opravljenih 28.253 testiranj (včeraj: 489).
Pri testih smo presegli število tisoč, kajti laboratorijska testiranja so bila doslej pozitivna pri 1021 osebah (včeraj: 24).
Zaradi težje oblike prebolevanja bolezni COVID je hospitaliziranih 114 pacientov, 30 jih potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije; včeraj sta ugasnili še dve življenji (skupno: 30).
Izdane so bile 703 karantenske odločbe, danes jih je na podpis ministra za zdravje Tomaža Gantarja čakalo še 260.
Pred dvema tednoma sem v komentarju »Vlada si lahko dovoli vse. Mar res?« opozorila na flop, ki ga je vladna komunikacijska ekipa dajala s slabimi zgledi pri prenosih izjav (govorci, ki so nam iz dneva v dan polagali na srce, naj vztrajamo pri ohranjanju priporočene fizične razdalje, se sami tega niso držali). Z današnjim dnem je napaka, zaradi katere smo Slovenci že v osnovi dobivali sporočilo, češ da si vlada lahko dovoli vse, državljani pa ne, končno vendarle odpravljena.
Poskusi (spletnih) goljufij
Vlada opozarja na vse pogostejši pojav poskusov izkoriščanja nastale situacije, ko prevaranti bodisi po elektronski pošti bodisi s sms sporočilom ponujajo pomoč pri uveljavljanju pravic iz nove zakonodaje, na primer odlog pri plačevanju posojila. Na taka sporočila ne odgovarjajte in ne odpirajte priponk v e-pošti.
Fotografije: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
