»Vem, da je težko, zlasti v mestih, v stolpnicah. Toda dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov nam na dolgi rok lahko da veliko; zdržati moramo še slab mesec dni, potem pa bo, če bomo res vztrajni, lahko sledilo 'rahljanje' ukrepov,« poudarja Matjaž Turel, s katerim sva spregovorila tudi o smiselnosti uporabe zaščitnih mask in drugih (samo)zaščitnih ukrepov, ki se odražajo v zdajšnji precej spodbudni, čeprav na splošno še vedno dokaj omejujoči situaciji, ki jo narekuje trenutna faza epidemije COVID-19.

»Nošenje zaščitnih mask na javnih mestih je absolutno smiselno, saj tako vsaj do določene mere zadržimo širjenje novega koronavirusa. Čeprav študij, ki bi to potrjevale, še ni, je edino prav, da zaščitne maske nosimo, saj vse dosedanje védenje o koronavirusu SARS-CoV-2 potrjuje smiselnost takega ukrepa. Vsi zaščitni ukrepi za omejevanje širjenja okužb so povsem na mestu, pa naj bo to dosledno umivanje in razkuževanje rok ali zračenje, medtem ko je dosledno spoštovanje zaščitnih ukrepov takrat, ko odidemo ven, bodisi v trgovino ali v lekarno, absolutno nujno,« opozarja prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije ljubljanskega UKC ter vodja internističnega dela pri programu presaditev pljuč.

Zakaj v Sloveniji ni tako kot v Italiji in kaj moramo narediti, da bo tako tudi ostalo

Glede uspešnosti obvladovanja epidemije v Sloveniji primarij Turel pravi takole: »Slovenci smo večinoma resno vzeli ukrepe, ki so nujni, in jih tudi upoštevamo – in to se morda celo že kaže, če spremljamo krivuljo glede naraščanja okužb oziroma podatke o obolevnosti za COVID-19, zato pri nas, na veliko srečo, ni tako kot v Italiji.«

Tudi če obidemo splošne informacije o razmerah po svetu ali če se omejimo zgolj na katastrofalno dogajanje v žarišču pandemije na stari celini – v Italiji, ne moremo zanemariti ključnega dejstva: kako težko obliko bolezni, ki je za mnoge tudi usodna, lahko povzroči okužba z novim koronavirusom. 

Zato je v tem kontekstu prikaz tovrstne medicinske resničnosti zelo poveden – verjetno nihče, ki je slišal ali (bo) prebral opis razvoja COVID-19, ne bo pozabil na vse prej kot zanemarljivo opozorilo: v času epidemije ostanite v krogu družine, ne družite se s prijatelji, znanci, kolegi; če greste v naravo, se odpravite nekam, kjer ne boste srečali nikogar, kajti le z izogibanjem fizičnim stikom se bomo v času, ko epidemija še ni dosegla viška, izognili širjenju okužb in usodnim posledicam bolezni COVID, do katerih ne pride le pri najkrhkejših posameznikih, ampak v vseh starostnih skupinah.

Kje smo trenutno pri premagovanju epidemije v Sloveniji

V Sloveniji je prebolevanje COVID-19 doslej ugasnilo 28 življenj, šest včeraj. V soboto je bilo opravljenih 655 testiranj (skupno: 27.764), pozitivnih je bilo 20 testov (skupno: 1009 testov oziroma 997 oseb); hospitaliziranih je 108 pacientov, 31 jih potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Šest pacientov je včeraj po preboleli bolezni lahko odšlo iz bolnišnice; doslej je bilo pri nas takih primerov 98.

V trenutno ključnem žarišču prenosa okužb z novim koronavirusom – domovih za starejše – je okuženih 198 varovancev in 49 zdravstvenih delavcev. Sicer pa je pri nas okuženih že 156 zdravstvenih delavcev.

V Sloveniji smo najverjetneje že dosegli prelomno številko, 1000 okužb, vendar bodo podatki za današnji dan znani šele jutri. 

Na začetek članka

V kolikšnem času se podvoji število umrlih po svetu in kam se v tej statistiki trenutno umešča Slovenija?

Na globalni ravni je danes že 1,2 milijona okuženih, do umrlo je 64.400 ljudi (po danes objavljenih podatkih ECDC). Objavljamo primerjavo, v kolikšnem obdobju se je v posameznih državah podvojilo število umrlih, ki so omagali v boju z boleznijo COVID-19.

Kaj kaže inventura enomesečnega obdobja, odkar smo v primežu epidemije

Obvladovanje epidemije je pri nas pripeljalo do boljših rezultatov kot drugod po Evropi, vendar bomo, kot je danes napovedala tudi prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje epidemije, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, pri doslednem udejanjanju zaščitnih ukrepov morali vztrajati še do konca meseca, nakar se bo življenje v Sloveniji počasi spet lahko normaliziralo. Toda našega sobivanja z novim koronavirusom še ne bo konec.

»Mesec dni mineva, odkar je Slovenija v primežu epidemije. Tri tedne mineva od sprejetja intenzivnih ukrepov, ki hromijo življenje. Vsi skupaj smo dosegli pomemben kratkoročni cilj: število obolelih pri nas ni naraslo toliko, da bi onemogočilo delovanje zdravstva. Toda epidemija se še ni umirila, zato je izjemno pomembno, da z res doslednim upoštevanjem ukrepov to krivuljo obrnemo navzdol,« poudarja prof. Beovićeva. 

Ministrstvo za zdravje je zdravstvenim ustanovam sicer že pred desetimi dnevi priporočilo, naj ponovno začnejo z obravnavo pacientov, naročenih na nenujne preiskave in posege, saj je bilo njihovo zdravljenje zaradi razmer, ki jih je narekovala epidemija, začasno »zamrznjeno«. Bojana Beović ob tem opozarja, da je nujna predvsem takojšnja obravnava tistih pacientov, pri katerih bi se zdravstveno stanje zaradi nadaljnjega čakanja lahko še dodatno poslabšalo.

»V nekaterih ambulantah in bolnišnicah to priporočilo, ki ga bo ministrstvo za zdravje jutri ponovno naslovilo na vse zdravstvene izvajalce, že upoštevajo. Po posameznih strokah je določen seznam stanj, pri katerih nadaljnje čakanje z obravnavo ni dopustno. Tak primer je, denimo, rehabilitacija bolnikov, ki so bili nedavno operirani ali težje poškodovani, pri katerih se mora bolnišnično zdravljenje nadaljevati v ustanovah za rehabilitacijo po vnaprej določenih protokolih.«

Sicer pa je izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, član iste svetovalne skupine, sicer pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij, ponovno izpostavil, da laboratorijska diagnostika v Sloveniji poteka na najvišji ravni, primerljivi z najrazvitejšimi državami. Glede vprašanj in pobud za uvedbo hitrih, nepreverjenih testov pa Petrovec opozarja, da bi to lahko vodilo v postavljanje napačnih, lažno negativnih diagnoz pri bolnikih, ki so že okuženi, kar po njegovi oceni predstavlja »izredno veliko tveganje za ponovni zagon epidemije«.

Zato je Slovence pozval k upoštevanju zaščitnih ukrepov, »ki so dobro premišljeni in zasnovani, uvedeni v ravno pravem času, da epidemijo lahko držimo v okvirih, ki so boljši kot v sosednjih državah. Ker pa krivulja še vedno ne pade, se bojim, da to izhaja iz druženj; teh v javnosti sicer ni, se pa 'dogajajo' v zasebnih prostorih.« 

In prav takšno dogajanje je po prepričanju stroke poleg žarišč okužb, ki jih je treba čim prej »pogasiti«, krivo, da se krivulja epidemije še ni obrnila navzdol.

»Pričakoval bi, da bo NIJZ hodil vštric z aktualnim dogajanjem, ne za njim«

Pismo epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so izrazili podporo v. d. direktorju Ivanu Erženu – ta se je javno izpostavil s kritiko veljavnih poostrenih zaščitnih ukrepov – je vladni govorec Jelko Kacin danes ovrednotil takole: »Podpisniki s takim pristopom največ povedo o sebi, o svojem dojemanju sveta in resničnosti, v kateri je Slovenija in vsi njeni prebivalci«. 

Ob tem je potegnil vzporednico s (so)delovanjem predstavnikov območnih enot NIJZ na lokalni ravni, »kjer ni uveden noben ukrep, ne da bi pri tem sodeloval epidemiolog. Ali je v to dogajanje vpeta tudi 'centrala', ne vem – pričakoval pa bi, da bo NIJZ hodil vštric z aktualnim dogajanjem, ne za njim.«

Prof. dr. Bojana Beović pa je danes pojasnila, da strokovna multidisciplinarna skupina, ki jo vodi, predlaga ukrepe, ki dosledno sledijo navodilom na mednarodni ravni, včasih pa celo prehitevajo ukrepe institucij, kakršni sta, denimo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pri čemer redno sodelujejo s specialisti javnega zdravja.