Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«

Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«

Pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, ki je kot zdravnik na olimpijskih igrah spremljal številne slovenske reprezentante oziroma reprezentance, v sklopu pogovora za Zdravstveniportal.si poudarja: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – v želji in hotenju, da dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Zato vsi skupaj poskušajmo dokazati, da smo Slovenci lahko zmagovalci tudi v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom – in s tem demantirajmo črnoglede napovedi. Toda ne glede na to, da so v prizadevanjih za obvladanje epidemije trenutne projekcije pri nas dobre, ne smemo popustiti; če bomo zdaj stisnili zobe in zdržali še nekaj časa, se bomo bistveno hitreje lahko vrnili v normalno življenje. Če tega ne bomo naredili, nam epidemija lahko zada povratni udarec. Tega pa pred ciljem ne bomo dopustili, mar ne?« V kontekstu aktualne epidemije je s profesionalno natančnostjo boleče podrobno razčlenil vse faze bolezni COVID-19 – tudi zato, da bi vsakdo med nami imel jasno predstavo, zakaj je tako pomembno, da širjenje bolezni, ki lahko povsem uniči dihalno muskulaturo pljuč, poskušamo čim celoviteje preprečiti.

Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«
Matjaž Turel – foto: Diana Zajec; podlaga: iStock; kreativa: Zdravstveniportal.si

»Vem, da je težko, zlasti v mestih, v stolpnicah. Toda dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov nam na dolgi rok lahko da veliko; zdržati moramo še slab mesec dni, potem pa bo, če bomo res vztrajni, lahko sledilo 'rahljanje' ukrepov,« poudarja Matjaž Turel, s katerim sva spregovorila tudi o smiselnosti uporabe zaščitnih mask in drugih (samo)zaščitnih ukrepov, ki se odražajo v zdajšnji precej spodbudni, čeprav na splošno še vedno dokaj omejujoči situaciji, ki jo narekuje trenutna faza epidemije COVID-19.

Povezave

»Nošenje zaščitnih mask na javnih mestih je absolutno smiselno, saj tako vsaj do določene mere zadržimo širjenje novega koronavirusa. Čeprav študij, ki bi to potrjevale, še ni, je edino prav, da zaščitne maske nosimo, saj vse dosedanje védenje o koronavirusu SARS-CoV-2 potrjuje smiselnost takega ukrepa. Vsi zaščitni ukrepi za omejevanje širjenja okužb so povsem na mestu, pa naj bo to dosledno umivanje in razkuževanje rok ali zračenje, medtem ko je dosledno spoštovanje zaščitnih ukrepov takrat, ko odidemo ven, bodisi v trgovino ali v lekarno, absolutno nujno,« opozarja prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije ljubljanskega UKC ter vodja internističnega dela pri programu presaditev pljuč.

Zakaj v Sloveniji ni tako kot v Italiji in kaj moramo narediti, da bo tako tudi ostalo

Glede uspešnosti obvladovanja epidemije v Sloveniji primarij Turel pravi takole: »Slovenci smo večinoma resno vzeli ukrepe, ki so nujni, in jih tudi upoštevamo – in to se morda celo že kaže, če spremljamo krivuljo glede naraščanja okužb oziroma podatke o obolevnosti za COVID-19, zato pri nas, na veliko srečo, ni tako kot v Italiji.«

Tudi če obidemo splošne informacije o razmerah po svetu ali če se omejimo zgolj na katastrofalno dogajanje v žarišču pandemije na stari celini – v Italiji, ne moremo zanemariti ključnega dejstva: kako težko obliko bolezni, ki je za mnoge tudi usodna, lahko povzroči okužba z novim koronavirusom. 

Zato je v tem kontekstu prikaz tovrstne medicinske resničnosti zelo poveden – verjetno nihče, ki je slišal ali (bo) prebral opis razvoja COVID-19, ne bo pozabil na vse prej kot zanemarljivo opozorilo: v času epidemije ostanite v krogu družine, ne družite se s prijatelji, znanci, kolegi; če greste v naravo, se odpravite nekam, kjer ne boste srečali nikogar, kajti le z izogibanjem fizičnim stikom se bomo v času, ko epidemija še ni dosegla viška, izognili širjenju okužb in usodnim posledicam bolezni COVID, do katerih ne pride le pri najkrhkejših posameznikih, ampak v vseh starostnih skupinah.

Matjaž Turel

Matjaž Turel: Kakšen je potek bolezni COVID po okužbi z novim koronavirusom

Imamo zgornja in spodnja dihala – meja so glasilke. Celotna dihalna cev je prevlečena s sluznico, ki jo sestavljajo celice; te so na površini sluznice in skrbijo za proizvodnjo sluzi, da so dihala ves čas vlažna, da se določene stvari na to sluz lovijo in da jih migetalke, ki so na površini celic, porivajo navzven.

Koronavirus SARS-CoV-2 v telo vstopa bodisi skozi očesno sluznico ali veznico, skozi nosno sluznico ali skozi sluznico v ustih. Pri velikem deležu ljudi se virus ustavi v teh celicah, nakar se začne deliti, kar je njegov edini namen: da se razmnoži, nakar s kapljicami pride iz organizma gostitelja in okuži drugega.

Oblike prebolevanja bolezni

Za zdaj še ni jasno, zakaj se pri nekaterih posameznikih virus ustavi zgolj v sluznici zgornjih dihal, kjer ga imunski sistem uniči. Prav tako še ne vemo, zakaj pri drugih posameznikih preide v spodnja dihala, pod glasilke, nakar se začne razmnoževati in povzročati škodo v pljučih. 

Vemo pa, da se lahko, ko pride v spodnja dihala, pojavijo samo simptomi kašlja in izkašljevanja, nič drugega – novi koronavirus se ustavi v sluznici dihalnih poti. Po drugi strani pa se njegova pot lahko nadaljuje, pri čemer prizadane tkivo pljuč. Če je to prizadeto »le« na nekaterih mesih, to imenujemo virusna pljučnica. Če imunskemu sistemu v tej fazi uspe bolezenski proces zatreti, se oboleli pozdravi. 

Pri majhnem odstotku ljudi – v primerjavi z gripo je ta delež velik! – pa pljučnica napreduje. Imunski odgovor je tako močen, da lahko že sam po sebi deloma povzroča škodo v pljučih. Dihalno »vejevje« vodi zrak do majhnih mehurčkov (alveol), ki v pljučih predstavljajo ogromno površino – če bi jih raztegnili, bi z njimi prekrili polovico nogometnega igrišča. V steni teh mešičkov, ki so tesno drug ob drugem, je žilje; tu je zrak in tu prihaja do izmenjave plinov: ob vdihu gre kisik v kri, ob izdihu pa se ogljikov dioksid izloča iz krvi.

Dihalna muskulatura pljuč lahko povsem odpove

Ko vnetje, ki ga je povzročil novi koronavirus, napreduje, se male dihalne poti začnejo mašiti. Vnetje v blagem primeru povzroči rdečino, lahko pa pride do otekline; tekočina in celice se začno zbirati v pljučnem tkivu, izmenjava plinov ne deluje več. Da človek zagotavlja izmenjavo plinov, mora začeti hitro in globlje dihati, s čimer se poveča tudi delo mišic, ki sčasoma popustijo; pljuča, ki so v normalnem stanju kot pena, postajajo vse bolj gosta, skorajda podobna jetrom. Ni jih več mogoče raztegovati in ker izmenjave plinov ni več, dihalna muskulatura odpove.

Ko tudi z dodajanjem kisika ni več mogoče doseči, da bi bolnik imel v krvi toliko kisika, kot ga potrebuje, takrat skrb za bolnika prevzamejo specialisti intenzivne terapije. Bolnika je treba intubirati (mu v sapnik vstaviti cevko) in ga priklopiti na respirator, ki pomaga napihovati pljuča in vanja dovajati kisik, da se izboljša preskrba s kisikom v telesu. 

Invazivno zdravljenje, ki je lahko povezano s številnimi zapleti, traja več tednov; tudi če se oboleli pozdravi, lahko po preboleli bolezni ostanejo resne posledice.

Na vrh članka

Kje smo trenutno pri premagovanju epidemije v Sloveniji

V Sloveniji je prebolevanje COVID-19 doslej ugasnilo 28 življenj, šest včeraj. V soboto je bilo opravljenih 655 testiranj (skupno: 27.764), pozitivnih je bilo 20 testov (skupno: 1009 testov oziroma 997 oseb); hospitaliziranih je 108 pacientov, 31 jih potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Šest pacientov je včeraj po preboleli bolezni lahko odšlo iz bolnišnice; doslej je bilo pri nas takih primerov 98.

V trenutno ključnem žarišču prenosa okužb z novim koronavirusom – domovih za starejše – je okuženih 198 varovancev in 49 zdravstvenih delavcev. Sicer pa je pri nas okuženih že 156 zdravstvenih delavcev.

V Sloveniji smo najverjetneje že dosegli prelomno številko, 1000 okužb, vendar bodo podatki za današnji dan znani šele jutri. 

testi

pozitivni

umrli

Na začetek članka

V kolikšnem času se podvoji število umrlih po svetu in kam se v tej statistiki trenutno umešča Slovenija?

Na globalni ravni je danes že 1,2 milijona okuženih, do umrlo je 64.400 ljudi (po danes objavljenih podatkih ECDC). Objavljamo primerjavo, v kolikšnem obdobju se je v posameznih državah podvojilo število umrlih, ki so omagali v boju z boleznijo COVID-19.

Čas, v katerem se podvoji število umrlih Država Skupno
število umrlih
Število umrlih
v zadnjem dnevu
 
Navedeni so dosegljivi podatki na svetovni ravni do vključno 4. marca za države, v katerih je pandemija povzročila pet ali več smrti.
       
49 dni      
  Kitajska 3.333 3
       
17 dni      
  Južna Koreja 183 6
       
15 dni      
  Japonska 70 1
  San Marino 32 0
       
13 dni      
  Iran 3.452 292
       
11 dni      
  Bangladeš 8 2
  Gana 5 0
  Irak 56 2
       
10 dni      
  Azerbajdžan 5 0
  Italija 15.362 681
       
9 dni      
  Litva 9 0
       
8 dni      
  Afganistan 5 1
  Albanija 19 2
  Burkina Faso 16 0
  Indonezija 191 10
  Luksemburg 31 0
       
7 dni      
  Ciper 11 0
  Dominikanska republika 77 9
  Egipt 66 14
  Grčija 68 9
  Libanon 17 1
  Malezija 57 4
  Panama 46 5
  Španija 11.744 809
  Tajvan 5 0
       
6 dni      
  Argentina 43 6
  Avstralija 34 4
  Avstrija 186 18
  Bolivija 10 0
  Filipini 144 8
  Finska 25 5
  Jordanija 5 0
  Kuba 6 0
  Maroko 59 15
  Nigerija 5 0
  Nizozemska 1.651 164
  Norveška 50 6
  Pakistan 35 4
  Portugalska 266 20
  Venezuela 5 2
       
5 dni      
  Andora 17 1
  Belgija 1.283 140
  BiH 21 3
  Češka 59 6
  Danska 161 22
  Irska 137 17
  Južna Afrika 9 2
  Kamerun 9 1
  Makedonija 17 5
  Nemčija 1.342 325
  Slovenija 22 2
  Srbija 44 5
  Švica 666 59
  Združeni arabski emirati 10 2
       
4 dni      
  Bolgarija 17 3
  Brazilija 432 73
  Čile 27 5
  Kolumbija 32 7
  Kongo 18 5
  Ekvador 172 27
  Francija 7.560 1.053
  Honduras 22 7
  Indija 77 9
  Madžarska 34 2
  Mavricij 7 0
  Peru 73 12
  Poljska 79 8
  Portoriko 18 3
  Romunija 141 8
  Rusija 43 9
  Savdska Arabija 29 8
  Singapur 6 1
  Švedska 373 40
  Tajska 23 4
  Trinidad in Tobago 6 0
  Tunizija 18 5
  Turčija 501 76
  Ukrajina 28 5
  ZDA 8.501 1.344
  Združeno kraljestvo 4.313 708
       
3 dni      
  Armenija 7 0
  Kanada 231 44
  Kongo 5 2
  Hrvaška 12 4
  Estonija 13 1
  Izrael 46 7
  Šrilanka 5 1
  Urugvaj 5 1
       
2 dni      
  Alžirija 130 47
  Mehika 79 19
  Moldavija 12 4
       
7 dni      
  svet 64.400 6.259
       
Vir: Our World In Data
Na začetek članka

Kaj kaže inventura enomesečnega obdobja, odkar smo v primežu epidemije

Obvladovanje epidemije je pri nas pripeljalo do boljših rezultatov kot drugod po Evropi, vendar bomo, kot je danes napovedala tudi prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje epidemije, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, pri doslednem udejanjanju zaščitnih ukrepov morali vztrajati še do konca meseca, nakar se bo življenje v Sloveniji počasi spet lahko normaliziralo. Toda našega sobivanja z novim koronavirusom še ne bo konec.

Bojana Beović
Bojana Beović

»Mesec dni mineva, odkar je Slovenija v primežu epidemije. Tri tedne mineva od sprejetja intenzivnih ukrepov, ki hromijo življenje. Vsi skupaj smo dosegli pomemben kratkoročni cilj: število obolelih pri nas ni naraslo toliko, da bi onemogočilo delovanje zdravstva. Toda epidemija se še ni umirila, zato je izjemno pomembno, da z res doslednim upoštevanjem ukrepov to krivuljo obrnemo navzdol,« poudarja prof. Beovićeva. 

Ministrstvo za zdravje je zdravstvenim ustanovam sicer že pred desetimi dnevi priporočilo, naj ponovno začnejo z obravnavo pacientov, naročenih na nenujne preiskave in posege, saj je bilo njihovo zdravljenje zaradi razmer, ki jih je narekovala epidemija, začasno »zamrznjeno«. Bojana Beović ob tem opozarja, da je nujna predvsem takojšnja obravnava tistih pacientov, pri katerih bi se zdravstveno stanje zaradi nadaljnjega čakanja lahko še dodatno poslabšalo.

»V nekaterih ambulantah in bolnišnicah to priporočilo, ki ga bo ministrstvo za zdravje jutri ponovno naslovilo na vse zdravstvene izvajalce, že upoštevajo. Po posameznih strokah je določen seznam stanj, pri katerih nadaljnje čakanje z obravnavo ni dopustno. Tak primer je, denimo, rehabilitacija bolnikov, ki so bili nedavno operirani ali težje poškodovani, pri katerih se mora bolnišnično zdravljenje nadaljevati v ustanovah za rehabilitacijo po vnaprej določenih protokolih.«

Miroslav Petrovec
Miroslav Petrovec

Sicer pa je izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, član iste svetovalne skupine, sicer pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij, ponovno izpostavil, da laboratorijska diagnostika v Sloveniji poteka na najvišji ravni, primerljivi z najrazvitejšimi državami. Glede vprašanj in pobud za uvedbo hitrih, nepreverjenih testov pa Petrovec opozarja, da bi to lahko vodilo v postavljanje napačnih, lažno negativnih diagnoz pri bolnikih, ki so že okuženi, kar po njegovi oceni predstavlja »izredno veliko tveganje za ponovni zagon epidemije«.

Zato je Slovence pozval k upoštevanju zaščitnih ukrepov, »ki so dobro premišljeni in zasnovani, uvedeni v ravno pravem času, da epidemijo lahko držimo v okvirih, ki so boljši kot v sosednjih državah. Ker pa krivulja še vedno ne pade, se bojim, da to izhaja iz druženj; teh v javnosti sicer ni, se pa 'dogajajo' v zasebnih prostorih.« 

In prav takšno dogajanje je po prepričanju stroke poleg žarišč okužb, ki jih je treba čim prej »pogasiti«, krivo, da se krivulja epidemije še ni obrnila navzdol.

»Pričakoval bi, da bo NIJZ hodil vštric z aktualnim dogajanjem, ne za njim«

Jelko Kacin
Jelko Kacin

Pismo epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so izrazili podporo v. d. direktorju Ivanu Erženu – ta se je javno izpostavil s kritiko veljavnih poostrenih zaščitnih ukrepov – je vladni govorec Jelko Kacin danes ovrednotil takole: »Podpisniki s takim pristopom največ povedo o sebi, o svojem dojemanju sveta in resničnosti, v kateri je Slovenija in vsi njeni prebivalci«. 

Ob tem je potegnil vzporednico s (so)delovanjem predstavnikov območnih enot NIJZ na lokalni ravni, »kjer ni uveden noben ukrep, ne da bi pri tem sodeloval epidemiolog. Ali je v to dogajanje vpeta tudi 'centrala', ne vem – pričakoval pa bi, da bo NIJZ hodil vštric z aktualnim dogajanjem, ne za njim.«

Prof. dr. Bojana Beović pa je danes pojasnila, da strokovna multidisciplinarna skupina, ki jo vodi, predlaga ukrepe, ki dosledno sledijo navodilom na mednarodni ravni, včasih pa celo prehitevajo ukrepe institucij, kakršni sta, denimo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pri čemer redno sodelujejo s specialisti javnega zdravja.

Z vsebino pisma, v kateri predstavniki NIJZ vladi očitajo ne le neučinkovitost, ampak celo škodljivost sprejetih ukrepov, dr. Beovićeva ni seznanjena, vendar poudarja: »Gre za ukrepe, ki jih sprejema ves svet. Sicer resda (še) niso dobro znanstveno utemeljeni, so pa smotrni in koristni. In prav zato, ker se srečujemo s situacijo, ki se nenehno spreminja, se morajo spreminjati tudi priporočila.« Kot pravi, tudi z zapleti na NIJZ ni seznanjena, pričakuje pa nemoteno nadaljnje sodelovanje z epidemiologi omenjenega inštituta.

V sozvočju z ukrepi, ki so v Sloveniji zaživeli zaradi epidemije novega koronavirusa – in prav tako tudi tako rekoč povsod drugod po svetu – se v javnosti tudi sicer, ne le v primeru strokovnega diskurza na NIJZ, odvijajo številne polemike ter vrstijo različna videnja nastale situacije in njenih posledic.

Zato je danes Jelko Kacin poudaril, da v ideološko narekovanih odzivih, s katerimi so preplavljena zlasti družbena omrežja, ni mogoče najti resnične slike dogajanja v Sloveniji. »Toda če porežete skrajni desni in skrajni levi del odzivov na družbenih omrežjih, je slika jasna: Slovenci s(m)o se odzvali racionalno, učinkovito, enotno – in prav nikomur se ni treba bati za ogroženost demokracije in demokratičnih standardov.«


Če ostanemo doma, se ne moremo okužiti

Zakaj ostati doma? Zato, ker ključni problem naraščanja okužb in zbolevanja za COVID-19 korenini v navadah in razvadah, ki se jim mnogi, ne glede na epidemijo novega koronavirusa, še vedno niso sposobni začasno odpovedati, ne v svoje in ne v skupno dobro. In dokler bo tako, se krivulja, ki nakazuje naraščanje okužb, ne bo obrnila navzdol. Zato v času epidemije velja sporočilo prav vsakomur med nami: 'Ostani doma!'.

 Na začetek članka


Sporočilo, ki (naj) se vas dotakne


Spoštovani,

kar nekaj časa smo že v izolaciji in k sreči je v naši Sloveniji videti, kot da je epidemija COVID-19 pod nadzorom. Zato nas lahko ta na videz umirjena situacija hitro prevara in pozabimo na pravila, priporočila, zahteve.

Ljudje, zavedajte se, da nas navidezni mir in prelepo vreme lahko zavedeta, da pozabimo, kaj se dogaja okrog nas, zakaj smo doma, zakaj smo skoraj ustavili življenje.

Spoštujte sebe, spoštujte najbližje, prijatelje in tudi druge državljane, ki sobivamo v naši Sloveniji. Ne pozabite, da je izolacija še vedno potrebna – le na ta način bomo lahko ponovno svobodno živeli tisto življenje, ki si ga želimo in smo ga že imeli.

Ostanite zdravi!

Prim. Danica Avsec,
direktorica republiškega zavoda za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant

sporočilo Danice Avsec

Spoštovani,

na onkološkem inštitutu se zelo trudimo, da kljub epidemiji onkološkim bolnikom omogočimo zdravljenje, ki ga nujno potrebujejo. Ostanite doma, da bomo to lahko počeli še naprej.

Dr. Erik Brecelj,
kirurg, Onkološki inštitut Ljubljana

Sporočilo Erika Breclja

Spoštovani,

epidemija COVID-19 je v polnem zamahu, vsi to občutimo. Dobro nam gre, velika večina se strogih navodil in ukrepov drži. Težko je, soočamo se z različnimi stiskami.

Nujno je, da zdaj vsi skupaj zdržimo še tri tedne, da bomo lahko potem počasi začeli z vsakodnevnimi aktivnostmi.

Skupaj bomo zmogli, ostanimo zdaj doma; tudi po prvem maju bodo lepi dnevi in bomo lahko vse nadoknadili, če bomo zdravi in nas – kot družbo – epidemija ne spravi na kolena.

Ostanimo še malo doma, skupaj bomo zmogli.

Danijel Bešič Loredan,
kirurg

Sporočilo Danijela Bešiča Loredana

Spoštovani,

v dneh prebujanja pomladi v naravi tudi ljudje začutimo nemir in željo po večji aktivnosti, vendar nas lahko spodbudni podatki o omejevanju pandemije COVID-19 prehitro zavedejo, da je nevidna nevarnost že mimo. Čeprav smo majhen narod, smo že velikokrat dokazali, da se odzovemo kot dobri in zavedni državljani, ko gre zares.

Poskušajmo previdno normalizirati upočasnjeno življenje z nepredvidljivim virusom – z mislimi na čas po njem. Naj majhni problemi ne postanejo prehitro veliki. Pazimo nase in drug na drugega – že s tem, ko v javnosti nosimo maske in ostajamo doma, rešujemo življenja! Osti jarej, Slovenija!

Dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med.,
specialistka čeljustne in zobne ortopedije
predsednica Slovenskega ortodontskega društva

Sporočilo Sande Lah Kravanja

Spoštovani,

Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – v želji in hotenju, da dosežeš cilj, ki si si ga zadal.

Zato vsi skupaj poskušajmo dokazati, da smo Slovenci lahko zmagovalci tudi na tem področju – in s tem demantirajmo črnoglede napovedi. Bodimo zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa.

Ne glede na to, da so v prizadevanjih za obvladanje epidemije trenutne projekcije dobre, ne smemo popustiti; če bomo zdaj stisnili zobe in zdržali še nekaj časa, se bomo bistveno hitreje lahko vrnili v normalno življenje. Če tega ne bomo naredili, nam epidemija lahko zada povratni udarec.

Tega pa pred ciljem ne bomo dopustili, mar ne?

Prim. mag. Matjaž Turel,
vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana,
vodja internističnega dela pri programu presaditev pljuč

Sporočilo Matjaža Turela

Na začetek članka

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Pljuča in virus