Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

Pravzaprav je fenomen, ki nam ga v boju proti širjenju epidemije in pandemije COVID pokaže primerjava med Slovenijo in Novo Zelandijo, zelo poveden. Ukrepi v obeh državah so primerljivi, v uspešnosti premagovanja novega koronavirusa nas Nova Zelandija z upoštevanjem »zlatih pravil« prehiteva, pri zaupnosti odnosa med politiko in prebivalstvom pa praktično ni mogoče potegniti vzporednice. V Novi Zelandiji ljudje zaupajo, pri nas ne – pa naj gre za zaupanje v vlado katerekoli barve in kakršnegakoli političnega prepričanja.

Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

V Sloveniji se odzivi in postopki, povezani s katerimkoli problemom, ki bi ga s skupnimi močmi bistveno laže rešili, odvijajo po ustaljenem kalupu: opozicija opozarja na napake, ki jih je sicer delala tudi sama, ko je bila v vlogi izvršne oblasti – in benti nad ukrepi, za katerimi bi sicer stala, če bi bila še vedno v tej vlogi. In pri nas se vedno znova pokaže (ne pa nujno tudi dokaže), kako zelo oblast kvari; očitno je etos politika med najbolj pokvarljivimi potrošnimi materiali. 

Jacinda Ardern
Jacinda Ardern

To naj bi (ponovno) potrjevala tudi trenutno aktualna afera glede naročanja zaščitnega materiala, razkrita na medijski ravni, medtem ko se postopki na drugih ravneh še niso odvrteli. Je pa civilna družba dobila ventil, s pomočjo katerega lahko katalizira svoja nestrinjanja in travme, bodisi na račun aktualne oblasti in njenih dvomljivih potez, bodisi na rovaš zagotovo ne na pravi način skomuniciranih ukrepov – kar, med drugim, spet potrjuje primerjava z Novo Zelandijo, kjer takih problemov ni. 

Kaj torej v kontekstu omenjenega dogajanja lahko pričakujemo glede nadaljnjega obvladovanja epidemije in preprečevanja prihodnjih valov okužb z novim koronavirusom pri nas? Kakorkoli že kdo razume aktualno resničnost, slovensko in globalno, dejstvo je, da se bo način našega bivanja zaradi pandemije novega koronavirusa na tem planetu spremenil. 

Spremembe bodo precejšnje, do nadaljnjega bodo morale vključevati dosledno higieno in razkuževanje rok, upoštevanje priporočenih ukrepov, od nošenja maske v zaprtih prostorih do doslednega ohranjanja fizične razdalje – torej ukrepe, ki izkustveno in dokazano najučinkoviteje pripomorejo k preprečevanju prenosa okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. 

Selitev po svetu bo bistveno manj – pri čemer smo v resnici lahko srečni, da živimo v tako raznoliki, geografsko razgibani  državi, s toliko naravnimi danostmi, ki kar kličejo po raziskovanju in odkrivanju. In prav to bo, upajmo, lahko kmalu prišlo na vrsto; odločitev bo med drugim odvisna od rezultatov nacionalne raziskave, ki se trenutno odvija pri nas in ki je tudi na globalni ravni unikum.

Vodja omenjene raziskave prof. dr. Miroslav Petrovec, član strokovne svetovalne skupine, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, poudarja, da je Slovenija že na osnovi doslej zbranih vzorcev (več kot 1200) dobila štirikrat boljše podatke, kot jih je, denimo, uspelo zbrati avstrijskim raziskovalcem. Doslej so prejeli 1330 privolitev za sodelovanje v raziskavi; zaradi tistih posameznikov, ki se, kot pravi Petrovec, iz neznanega razloga za sodelovanje niso odločili, so možnost odvzema vzorca za testiranje podaljšali do četrtka.

Že danes pa se je Petrovec zahvalil vsem sodelujočim, ki so in bodo prispevali ključne podatke o tem, koliko je okuženih v Sloveniji in koliko je bilo okuženih, pa tega morda niso niti vedeli. Na tej osnovi bo namreč v prihodnje mogoče tehtno odločati, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje – in katere ukrepe, ki so bili po prepričanju dr. Petrovca vsi po vrsti smiselni, omiliti. 

Pri raziskavi, med katero so sicer doslej odkrili dve osebi s še vedno aktivno okužbo, se je danes začel pomemben, serološki del raziskovanja: dokazovanje protiteles v krvi. Zbrani podatki, čeprav še preliminarni, bodo na voljo do konca tedna, kot pomemben del strokovno verodostojne osnove, na podlagi katere se bo odvijalo odločanje o sproščanju ukrepov, ki nam danes zaradi epidemije narekujejo življenje.

In kakšna je razlika med Slovenijo in Novo Zelandijo, ki je včeraj oznanila, da so virus za zdaj eliminirali, o čemer pri nas še ni mogoče govoriti? 

Ves svet vidi, kako zelo Novozelandci spoštujejo in upoštevajo premierko Jacindo Ardern, ki je več kot mesec dni trajajoče ukrepe (na najstrožji ravni) danes deloma sprostila – zdaj veljavni ukrepi so v resnici zelo primerljivi s slovenskimi, le da tam prebivalci ne negodujejo nad njimi, ampak so ponosni na skupni dosežek. Več kot milijon prebivalcev (od skupno 5-milijonskega »tima«) si je na mobilne telefone že prostovoljno naložilo aplikacijo, ki prek tehnologije bluetooth (modri zob) opozarja na morebitne stik z okuženimi s COVID in tako omogoči takojšnje samozaščitno ukrepanje in preprečitev prenosa okužbe.

V Novi Zelandiji je bil doslej odhod od doma dovoljen le za res najnujnejše opravke in za individualno rekreacijo. Zdaj so obiski med sorodniki spet dopuščeni, vendar le v primeru, če ti živijo blizu, kajti gibanje med regijami še vedno ni dovoljeno. Ko bodo uvedli aplikacijo (v roku dveh tednov), pa bodo sledile nadaljnje omilitve ukrepov.

Tudi pri nas bodo tovrstni ukrepi sledili v kratkem – s kakšnim ritmom in v kolikšnem obsegu, pa je odvisno od vseh nas, vsakega posebej in vseh skupaj. Za zdaj je znano, da bodo od jutri pri porodu ponovno lahko prisotni tudi očetje, v vseh 14 porodnišnicah po Sloveniji; ponovno bodo vrata odprle knjižnice, prav tako muzeji in galerije. S ponedeljkom se odpirajo gostinski lokali, kjer pa bo strežba na voljo le na terasah in vrtovih. S 4. majem se bo začelo tudi maševanje v cerkvah, kjer pa bodo verniki morali obvezno uporabljati zaščitne maske in razkužila. Glede ponovnega odprtja šol odločitev še ni sprejeta, po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo 11. maja.

Počasi, z zelo previdnimi in počasnimi koraki se tudi pri nas napoveduje začetek vračanja v normalno življenje ...


Aktualni podatki o epidemiji in pandemiji COVID

V sklopu pandemije COVID je po vsem svetu do danes že več 3.000.000 potrjeno okuženih oseb, bolezen, ki jo povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, pa je zahtevala več kot 200.000 življenj – pri nas je po evidencah, ki jih vodi NIJZ (na podlagi prijavljenih primerov), ugasnila 84 življenj (včeraj tri). Včeraj do polnoči je bilo sicer izvedenih 683 testiranj zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom (skupno: 51.470); pozitivnih je bilo šest oseb (skupno: 1408). Zaradi težje oblike prebolevanja COVID je bilo v ponedeljek hospitaliziranih 78 bolnikov; 24 jih je potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Na začetek članka

 

Naslovna fotografija: osnova iStock, kreativa: Zdravstveniportal.si; portret Jacinde Ardern: STA

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

simbolična fotografija