Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo
Odločitev o zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah v dopisu s prvoaprilskim datumom so zaposleni v zdravstvu sprejeli z ogorčenjem. Napačni datum na dopisu ministra za zdravje Tomaža Gantarja je zakrivil tiskarski škrat. Kaj pa je z neizplačilom obljubljenih dodatkov?

Razumljivo je, da so zaposleni v zdravstvu razočarani. Vlada se jim je iz dneva v dan javno zahvaljevala za izčrpavajoče delo v izrednih okoliščinah – tako kot njihovi nadrejeni pa tudi slovenska javnost, ki se je pridruževala bodisi maniri ploskanja bodisi tihemu izražanju hvaležnosti za opravljeno požrtvovalno delo pri obvladovanju in preprečevanju širjenja okužb z novim koronavirusom –, predsednik vlade pa jim je že v izhodišču obljubil, da bo njihov trud poplačan. Je po drugi strani mogoče, da je prišlo do nesporazuma? Da resnica ni takšna, kot je videti ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je tokrat posvečenim medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam, ki se razdajajo v skrbi za okužene bolnike, za bolnike s COVID-19 in, seveda, tudi za druge paciente, ki nujno potrebujejo zdravljenje v sistemu, ki se je sicer zaradi epidemije na drugih področjih znašel v izvedbenem leru?

Predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije Klemen Markeš, zdravstveni tehnik, je v današnji izjavi za Zdravstveniportal.si povedal, da so vodstva nekaterih zdravstvenih ustanov zaposlenim že sporočila, da izplačila omenjenih dodatkov ne bo. Ob tem je dodal, da bi po njegovem mnenju dodatek v višini 65 odstotkov pripadal vsem zaposlenim v zdravstvu, vendar so ga v zavodih določali selektivno.

»Po mojih informacijah tudi zavodi, ki so se za izplačilo dodatka že odločili, tega zdaj ne bodo izplačali. Pozivu zdravstvenega ministra, ki nas je, milo rečeno, zelo presenetil, pa bodo najverjetneje sledili v vseh zdravstvenih ustanovah,« ocenjuje Klemen Markeš.

Klemen Markeš
Klemen Markeš

Ministrstvu za zdravje oziroma ministru Tomažu Gantarju smo poslali vprašanja glede omenjenega ukrepa in prosili za pojasnilo, ki ga pričakujejo tudi zaposleni v zdravstvu. 

Odgovor ministrstva za zdravje

In kaj glede spornega dopisa pravijo na ministrstvu za zdravje? »Glede 'prvoaprilske šale' oziroma zapoznelega datuma sporočamo, da je ob internem oziroma znotraj-resorskem usklajevanju prišlo do 'tiskarskega škrata' oziroma do napake. Dopis je bil podpisan včeraj,« so na naše vprašanje odgovorili iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi. Toliko torej glede datuma.

Glede vsebine pa so na resornem ministrstvu precej omilili dikcijo iz dopisa in na vprašanje zdravstvenega portala odgovorili takole: »Ministrstvo z dopisom nikakor ni določilo, da uslužbenci ne bi bili upravičeni do izplačila dodatkov – tako do dodatka za delo v rizičnih razmerah kot do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za čas epidemije.« Zato je minister v dopisu »zgolj predlagal, naj se v tem trenutku izplačila dodatkov zadržijo, njihovo izplačilo pa bo potem omogočeno za nazaj«.

Zakaj taka odločitev, ki bi jo bilo v danih okoliščinah treba sporočiti v povsem drugačnem tonu? 

Zakonodajni protikoronski paket (zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo) še ni začel veljati; o dodatku za delo v rizičnih razmerah se komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor še ni izrekla; prav tako še ni uskladitve med resornimi ministrstvi. Sicer pa bo veljalo, da bo vodstvo oziroma predstojnik tisti, ki bo odločil, kateri zaposleni so upravičeni do izplačila dodatkov. 

Na začetek članka

čestitka vlade

Ironično je, da so zaposlene v zdravstvu prav na svetovni dan zdravja, ki je tokrat posvečen medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam, seznanili, da (za zdaj) obljubljenih dodatnih izplačil – dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah – ne bodo prejeli. So pa prejeli vladno čestitko ...

V tem kontekstu pa je bila (še bolj kot sicer) povedna današnja poslanica ministra za zdravje ob svetovnem dnevu zdravja. Tomaž Gantar je namreč ocenil, da si bomo tokratni dan zdravja zapomnili po dogajanju v času epidemije oziroma pandemije, kajti okužbe z novim koronavirusom bodo globalno zaznamovale zdajšnji čas, ki je pravšnji tudi za razmislek, na kakšen način bo družba postala pravičnejša do posameznikov – tudi na področju zdravja. Po njegovih besedah je nujno zavedanje o resnosti situacije, ki jo narekuje epidemija o novem koronavirusu, »kajti naših težav še zdaleč ni konec«, pri čemer se je za požrtvovalno delo posebej zahvalil medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam.

Najbolj ironično je, da so bili zaposleni v zdravstvu s tem nepričakovanim ukrepom seznanjeni prav na svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam, saj ti, poleg zdravnikov, privzemajo pomemben delež skrbi za zdravje bolnikov in na globalni ravni predstavljajo dobro polovico celotnega zdravstvenega osebja. V Sloveniji jih imamo več kot 21.000 (po podatkih republiškega statističnega urada za leto 2018: 7104 medicinske sestre, 13.927 zdravstvenih tehnikov, 245 diplomiranih babic). 

V počastitev Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic, ki si bodo to leto zapomnili ne le v kontekstu epidemije, ki je še vedno ni konec, ampak tudi po (političnih) razsežnostih ukrepanja, ki je in bo sledilo v kontekstu njihovega okrepljenega angažmaja v teh časih ter »cene«, ki jo bodo morali za to plačati.

medicinske sestre mahajo


Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami

»Minister za zdravje naj nemudoma prekliče poziv o zadržanju izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah in priporočilo direktorjem, naj ravnajo nezakonito!«

»Minister za zdravje naj nemudoma prekliče poziv o zadržanju izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah in priporočilo direktorjem, naj ravnajo nezakonito,« so v protestu zoper ravnanje ministra za zdravje Tomaža Gantarja zapisali vodstveni predstavniki sindikatov, ki bdijo nad interesi zaposlenih v zdravstvu.

Tomaž gantar

»Ministrstvo za zdravje ni pristojno za razlago kolektivne pogodbe, prav tako zavodi nimajo nikakršne podlage za sprejetje internih aktov, ki bi določali krog upravičencev do tega dodatka. Ministrstvo za zdravje izvajalcem v zdravstvu priporoča, naj delavcem zavestno ne izplačajo dela plače, do katerega so ti upravičeni na podlagi veljavne kolektivne pogodbe – in naj torej zavestno kršijo zakon in kolektivno pogodbo. In to za zaposlene v zdravstvu, ki so ključnega pomena ter v prvih bojnih vrstah za zajezitev epidemije!« so v protestu zapisali sindikati.

Ob tem opozarjajo, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačuje na podlagi veljavne kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je za delodajalce zavezujoča; neizplačilo dodatka bi pomenilo neposredno kršitev kolektivne pogodbe. Zato pričakujejo, da bo Gantar vodstva zdravstvenih zavodov pozval k izplačilu tega dodatka.

Sicer pa so v sindikatih zgroženi, da se je ta zgodba začela odvijati le nekaj dni pred izplačilom plač in ob bok današnji čestitki medicinskim sestram in babicam ob svetovnem dnevu zdravja. »Nad takšno dvoličnostjo smo zgroženi,« so še zapisali v protestu.

Uvodni del protesta

Povezava na celotni dokument

Na začetek članka


Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami

Janez Janša: Obljubljena plačila bodo, omilitev omejevalnih ukrepov morda že prihodnji torek, vendar ...

Predsednik vlade Janez Janša je v nocojšnji izjavi izpostavil, da pri uveljavitvi prvega zakonodajnega paketa, s katerim naj bi ublažili posledice epidemije, po nepotrebnem prihaja do zamud; tudi današnjemu dogajanju ob rob pa je poudaril, da bo zakon uveljavljen in da bodo izvedena tudi obljubljena plačila.

Janez Janša

Za zdaj je razmislek o omilitvi omejitev usmerjen v ponovni zagon nekaterih storitvenih in gospodarskih dejavnosti, prometa in trgovine, kjer je mogoče zadostiti zaščitnim ukrepom, ki jih v Sloveniji do nadaljnjega še ne bomo smeli opustiti: ohranjanje ustrezne fizične razdalje, dosledno razkuževanje rok in uporaba zaščitnih mask.

Poleg tega je Janša napovedal, da bo ob nadaljnjem umirjanju epidemije, razširjenem testiranju na kritičnih točkah – domovih za starejše – in boljšem nadzoru okužb v kratkem mogoče sprostiti nekatere zdaj veljavne omejitve gibanja. 

Do prvih sprememb po vsej verjetnosti utegne priti že prihodnji torek – vendar premier ob tem opozarja na »neizpodbitno dejstvo, da je alternativa ohlapnega nadzora nad virom okužbe zgolj drastično omejevanje stikov vseh«. Zato izpostavlja rešitev, po kateri se z uvedbo natančnega odkrivanja, omejevanja in nadzorovanja virov okužb lahko zmanjša nabor omejitev za 99-odstotni delež preostalega prebivalstva. 

Po Janševi oceni ni primerno v isti sapi pozivati k sprostitvi omejevalnih ukrepov in istočasno nasprotovati predlogu za prostovoljni nadzor virov okužbe, torej sledenju okuženemu in njegovim kontaktom. 

Predvsem pa tak medklic nakazuje, kakšne rešitve utegnejo priti na vrsto prihodnji teden.

Na začetek članka


Aktualni podatki za Slovenijo

Včeraj sta bili opravljeni 1202 testiranji, pozitivnih je bilo 35 testov. Bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je 111, 31 jih zdravijo v enoti intenzivne terapije. Zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID-19 je včeraj ugasnilo šest življenj.

testi

okuženi

umrli

Na začetek članka

189

zdravstvenih delavcev in sodelavcev se je pri nas do zdaj okužilo z novim koronavirusom

 

Fotografije – Klemen Markeš: Diana Zajec; ostale: STA

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

medicinske sestre mahajo, detajl