In danes je prof. dr. Samo Zver, skupaj s Kristino Modic, izvršno direktorico združenja L&L, prejel prestižno nagrado Državljan Evrope 2021. Na evropski ravni je bil prepoznan angažma, ki presega običajne okvire predanosti poslanstvu, ki ga nekdo opravlja v sklopu svojega poklicnega delovanja. In zadnji tak prebojni primer je bila akcija, v sklopu katere smo na Slovenskem z donacijami zbrali 850.000 evrov za nakup naprav za CAR-T celično zdravljenje bolnikov s krvnimi raki pa tudi drugih obolenj; na tej osnovi je oziroma bo omogočen prodor domače znanosti in razvoj naprednega celičnega zdravljenja na Slovenskem – torej nekaj, kar bo ovrednoteno na različnih ravneh, predvsem pa v rešenih življenjih obolelih.

Upanje, ki ga z vsakim novim projektom, v katerega se s svojima ekipama in somišljeniki Samo Zver in Kristina Modic zagrizeta z vso srčnostjo in predanostjo, je neizmerno. In, pa naj bo slišati še tako patetično, vedno znova izpolnjeno. Vsakič sproti jim uspe obiti sistemske ovire in dolgotrajne postopke, zaradi katerih bi se zgodba prenekaterega obolelega končala prej, preden bi zagotovili spremembe. 

Tudi zato je ta zgodba povsem drugačna od fiktivnih napletanj in insinuacij, kakršnim smo v času novega koronavirusa priča v javnosti, zlasti pa na družbenih omrežjih. To je zgodba o srčnosti ljudi, ki verjamejo v to, kar delajo – in ki želijo pomagati, vedno znova in vsakomur, ki pomoč potrebuje. V tej zgodbi je bilo rešenih veliko življenj, veliko jih še bo.

Zato je prof. dr. Samo Zver, internist in hematolog, osebnost, ki jo velja spoštovati. Na metanje polen pod noge, ki jih v minulih letih ni bilo malo, se odzove tako, da zaščiti najbližje – in gre naprej, v skrbi za bolnike, ki jih zdravi, v skrbi za kolege, ki jim želi omogočiti čim normalnejše pogoje za strokovno delo, v skrbi za razvoj stroke, ki je v aktualnih danostih ogrožen; če pa bo ostalo tako, kot je zdaj, prihodnost ne bo lepa, zdravstva, kakršnega imamo danes, kmalu ne bo več. 

Profesor Zver kljub temu, da se je bil tudi sam primoran soočiti z resnim obolenjem – parkinsonovo boleznijo –, ostaja med prvimi, ki se trudijo, da bo slovenska medicina tudi v prihodnje ohranila možnosti za celovit napredek in razvoj, med drugim tudi kot sopodpisnik pobude za nov, sodobni Nacionalni univerzitetni medicinski center. Ta naj bi bil namenjen zdravljenju bolnikov z najtežjimi obolenji, dostopen naj bi bil vsem prebivalcem, ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. 

V zdajšnji zdravstveni resničnosti pri nas sicer resda že imamo dva univerzitetna klinična centra, ki pa sta istočasno tudi regijski bolnišnici, kar pomeni, da bolniki z najtežjimi obolenji s prebivalci Ljubljane in Maribora »tekmujejo« za iste bolniške postelje. Vemo, kako mukotrpna, s čakalnimi vrstami povsem nedopustno prenapolnjena je ta zgodba. In vemo, kako dotrajane so danes bolnišnične stavbe, kako zelo amortizirana je medicinska oprema.

V tem kontekstu je povsem jasno, kako zelo nujen je strokovni napredek. Slovenija je namreč v fazi, ko zaradi prepleta številnih okoliščin, v katerih že desetletja čakamo na reformo zdravstvenega sistema, ki pa je ni od nikoder, slovenska medicina počasi začenja zaostajati. 

In v tej fazi je preobrat nujen. Pa ne s pomočjo akcij zbiranja sredstev, h kakršni so se zatekli v primeru CAR-T celičnega zdravljenja, kajti odgovor na takšne izzive bi moral biti zagotovljen na državni ravni, v sklopu sistemskih rešitev. To bi moralo postati redna praksa, ne le nekaj, o čemer vedno znova poslušamo v predvolilnem času, nakar vse to besedičenje izpuhti v verbalni ništrc, zgodi pa se nič.

Tudi pandemija COVID je presenetljivi fenomen tega tisočletja, ki je razkril marsikaj. Preveč pravzaprav. Nam pokazal, v kakšnem okolju živimo. V tem času je ugasnilo veliko, neprimerljivo več življenj kot prej – in to se danes, s posamičnimi eskapadami doslednega zanikovanja tega še kako aktualnega problema, še vedno nadaljuje. Kot da bi posamezniki, ki zaganjajo takšno prepričanje, vedno znova natikali plašnice sebi in vsem, ki želijo verjeti teorijam zarote.

Profesor Zver je tudi na tej ravni dosleden – že ves čas, odkar je sodobnega človeka na globalni ravni začel ogrožati novi koronavirus, opozarja, da moramo na posledice okužbe s SARS-CoV-2 gledati kot na eno od resnih obolenj – in pri tem ne pozabljati na druge, nič manj resne bolezni. Zato poziva k doslednemu upoštevanju (samo)zaščitnih ukrepov in k cepljenju; to »njegovim« pacientom, že tako ali tako izpostavljenim številnim resnim okužbam, lahko obvaruje življenje. 

Dr. Zver poziva, vedno znova, ne le k zaščiti s cepljenjem proti COVID, ampak tudi proti gripi, proti pnevmokoknim okužbam ... Preprosto zato, ker ve, o čem govori. Ker iz konkretnih kliničnih izkušenj ve, kakšno kalvarijo lahko takšna okužba povzroči obolelemu z oslabljenim imunskim sistemom in njegovim bližnjim – in kako dobro zaščito (si) lahko po drugi strani zagotovijo s cepljenjem. 

Samo Zver in Kristina Modic sta, kot je bilo poudarjeno na slovesnosti ob podelitvi prestižne EU nagrade, iz sivega povprečja izstopila po zaslugi osebne požrtvovalnosti in predanosti. Zaradi nesebične solidarnosti, s katero sta nedvoumno pripomogla k vseevropskemu znanstvenemu napredku v skrbi za bolnike z rakom.

O izzivih na tem področju sem se za zdravstveni portal pogovorila s prof. dr. Samom Zverom, ki je trdno prepričan, da je v Sloveniji treba urediti financiranje vseh treh segmentov akademske medicine.

In kakšno bo stanje naše medicine jutri?

Prof. dr. Samo Zver med drugim opozarja na resnico, ki je marsikdo ne pozna: pri večini nadpovprečnih, vrhunskih strokovnjakov, ki pridejo v Slovenijo, da bi s kolegi izmenjali znanje v dobro bolnikov, se to zgodi po zaslugi znanstev s slovenskimi zdravniki, na tako rekoč prijateljski ravni, praktično za drobiž. Tako je danes. Kako pa bo jutri?

»Čez desetletje zagotovo ne bo več tako; takrat bomo lahko hvaležni za vsakega strokovnjaka, ki bo prišel k nam iz neke tako imenovane razvite države,« je prepričan dobitnik letošnje nagrade Evropskega parlamenta Državljan Evrope Samo Zver. Zato upa, da bodo pristojni prisluhnili apelom, ki bodo omogočili razvoj zdravstva in njegove osnovne podstati – znanosti, ljudje pa razumeli, kako zelo pomembno je to za dobro njih in njihovih potomcev.

Portreti Sama Zvera in video pogovor: Diana Zajec; selfi Katarine Modic: osebni arhiv 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.