Bolniki, ki jim takšno napredno celično zdravljenje lahko reši življenje, te možnosti najverjetneje ne bi dočakali – če bi čakali na uradne, sistemsko določene poti za zagotovitev takšne medicinske novosti, pri kateri osnovo za začetek zdravljenja predstavlja nakup 613.000 evrov vredne naprave. Toda na pobudo stroke, bolnikov in po zaslugi izjemnega odziva civilne družbe se je v izjemno kratkem času nabralo dovolj denarja še za istočasni nakup dodatka k CAR-T napravi, kar bo omogočilo istočasno pripravo imunskih celic za dva bolnika. Med drugim tudi zato, ker je proizvajalec te naprave prvotno ceno znižal za približno 79.000 evrov.

Težko pričakovano aparaturo bodo naročili jutri, prejeli naj bi jo predvidoma čez tri do štiri mesece. Prve bolnike, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, naj bi na Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC začeli zdraviti konec leta. Zdravljenje je namenjeno tudi otrokom z akutno limfoblastno levkemijo, ki jih zdravijo na hematološkem oddelku Pediatrične klinike. 

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo prof. dr. Samo Zver je bil skupaj s Kristino Modic, izvršno direktorico združenja L&L, duša omenjene kampanje – kot tudi številnih projektov v preteklosti, s katerimi sta stroka in civilna družba skupaj pripomogli k izboljšanju bolnišničnih razmer za zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Prof. Zver ocenjuje, da bodo zdaj na letni ravni s tem naprednim celičnim zdravljenjem lahko pomagali od 20 do 30 bolnikom. 

Akcija se nadaljuje ...

Združenje bolnikov z levkemijo in limfomom L&L je v res kratkem času – od 6. februarja do 11. marca – s pomočjo posameznikov, društev, najrazličnejših združenj in podjetij zbralo 700.776 evrov. Aktivnosti, usmerjene v nabor sredstev, ki bi omogočil nakup naprave, pa so z včerajšnjo anonimno donacijo v višini 100.000 evrov presegle vsa pričakovanja. Še več: pojavil se je tudi donator, ki bo kupil še eno napravo, z vso pripadajočo opremo.

Ker bi po izračunih stroke Slovenija morala imeti tri takšne naprave, se akcija nadaljuje – pri čemer pa bi bilo edino sprejemljivo, da svoje poslanstvo pri omogočanju razvoja znanosti in napredka medicine, opravijo državne institucije, zadolžene za zagotavljanje razvojnih (z)možnosti v družbi – z ministrstvom za zdravje na čelu. Za zdaj pa je mogoče reči, da so bolniki z najtežjimi oblikami raka lahko srečni, da v čakanju na novo CAR-T zdravljenje niso odvisni (le) od rigidnega državnega kolesja, nepredvidljivega in predvsem prepočasnega, kajti ti pacienti preprosto nimajo več časa za čakanje.

Po oceni Sama Zvera je omenjeni projekt ena redkih svetlih točk na pogorišču, ki ga za seboj pušča COVID-19 – nasploh, pa tudi ali predvsem na znanstveno-raziskovalnem področju, kjer so bile v zadnjem letu vse moči usmerjene v obvladovanje epidemije.

Pri tej terapiji, ki bo v bližnji prihodnosti dodobra prevetrila zdravljenje številnih bolezni, ne le krvnega in drugih rakov, tako Slovenija hodi vštric z najrazvitejšimi družbami. Pri tem se nakazuje zelo jasna vzporednica s podobno odločitvijo prim. Jožeta Pretnarja pred dobrimi tremi desetletji – začetkom presaditev krvotvornih matičnih celic, ki so danes nepogrešljivi del hematološke dejavnosti. Do danes so s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri nas pomagali že več kot 2000 pacientom in številnim med njimi rešili življenje. 

Podobno zgodbo bo spisala tudi aktualna prelomnica – zdravljenje s CAR-T celicami.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.