Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?

Hematološki bolniki, ki imajo v času zdravljenja že sicer oslabljen imunski sistem in jih ogroža vsaka, še tako blaga okužba, so takrat, ko potrebujejo ambulantni pregled ali zdravljenje v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC, še dodatno ogroženi – zaradi povsem neustreznih prostorov. Na ta problem smo opozorili že spomladi, zdaj smo preverili, ali, če sploh, se okoliščine, ki so vse prej kot optimalne – tako kar se tiče zdravnikov in ostalega osebja kot tudi ali predvsem bolnikov s krvnimi obolenji –, kaj izboljšujejo.

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?
Foto: iStock

»Hodnik, na katerem čakajo naši pacienti, je kot železniški prehod brez zapornic,« je pred pol leta v pogovoru za zdravstveni portal opozoril predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo prof. dr. Samo Zver. Hematološki bolniki, ki na ambulantne preglede in dnevno bolnišnično zdravljenje že dolgo hodijo v strahu, da v prenapolnjenih čakalnicah, v katerih presedijo dolge ure, ne bi staknili okužbe, ki bi jih utegnila stati življenja, so v apelih po ureditvi pogojev za kakovostno in varno zdravljenje postajali vse glasnejši. Upravičeno. V njihovem imenu je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pozvalo vodstvo UKC Ljubljana k takojšnjemu ukrepanju. 

Se je v pol leta karkoli spremenilo? Odvilo se je kar nekaj aktivnosti, ni pa nedvoumnih odgovorov in zagotovil glede takojšnjega, urgentnega ukrepanja. Ključna rešitev je srednjeročna, umeščena v sklop obnove zdaj prazne stavbe, v kateri so bili včasih prostori zavoda za varstvo pri delu (ZVD).

Prof. dr. Samo Zver nam je v današnjem pogovoru dejal, da ima, kar se tiče načrtovanih rešitev, dober občutek, da se bodo stvari uredile tudi v resnici, ne le na papirju. 

Premostitvene rešitve: na polikliniki dobili dve dodatni sobi

»Za zdaj smo na polikliniki dobili dve dodatni, povezani sobi, v katerih bosta nova ambulanta za bolnike po presaditvi krvotvornih matičnih celic in soba, v kateri bodo ti bolniki lahko čakali v varnem okolju, v 'izolaciji'. Pomemben premik glede dodatnih prostorov smo dosegli poleti, nekajkrat sem moral priti na sestanke z dopusta, vendar se je to obrestovalo. Za zdaj sprejete premostitvene rešitve so dobre, bistveno boljše od dosedanjega stanja,« je optimističen profesor Zver.

Srednjeročne rešitve: selitev v obnovljeno stavbo zavoda za varstvo pri delu

Ko bo stavba ZVD obnovljena, bo hematologija dobila celotno prvo nadstropje v velikosti približno 700 kvadratnih metrov, kar je skoraj trikrat, več kot obsegajo zdajšnji prostori na polikliniki. »Seveda bodo do preselitve najverjetneje morala preteči približno tri leta, kar je z vidika bolnikov dolgo obdobje – vendar smo veseli, da se lahko pogovarjamo o rešitvi, ki postaja vidna, čeprav je še vedno na koncu tunela,« meni Samo Zver.

Ob tem Zver opozori še na projekt DTS, v sklopu katerega je po dolgem času poskrbljeno za obravnavo najnujnejših in najbolj zahtevnih zdravstvenih stanj obolelih v bistveno boljših pogojih. 

Transplantacijska dejavnost – udarna pest slovenske medicine

V tretji fazi tega projekta je namreč med drugim predvidena »združitev vseh laboratorijev UKC, torej tudi hematološkega, ki pa bo združitvi navkljub ohranil avtonomijo, absolutno dominacijo nad krvno sliko, kar je izjemnega pomena. Če namreč prof. dr. Peter Černelč pred leti ne bi bil tak vizionar, bi bilo področje zdravljenja krvnih rakov pri nas danes razvito bistveno slabše, kot je – tako pa opravimo 140 presaditev krvotvornih matičnih celic na leto, dve tretjini avtolognih (bolnikove lastne celice) in tretjino alogeničnih (celice dajalca). Po selitvi v stavbo ZVD bo nad nami center za transplantacije (solidnih organov), kar pomeni, da se bomo potem lahko bistveno aktivneje vključevali v transplantacijsko dejavnost, ki je udarna pest slovenske medicine, čeprav smo že zdaj njen pomembni del.«

Samo Zver

Foto: Diana Zajec

Opravimo 140 presaditev krvotvornih matičnih celic na leto, dve tretjini avtolognih (bolnikove lastne celice) in tretjino alogeničnih (celice dajalca).

Po selitvi v stavbo ZVD bo nad nami center za transplantacije (solidnih organov), kar pomeni, da se bomo potem lahko bistveno aktivneje vključevali v transplantacijsko dejavnost, ki je udarna pest slovenske medicine, čeprav smo že zdaj njen pomembni del.

Prof. dr. Samo Zver,
predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo

ZZZS bo začel plačevati molekularne genetske preiskave

Do premika je prišlo tudi na finančni ravni. »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) do zdaj,« kot poudarja predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo, »ni plačeval molekularnih genetskih preiskav, zato smo imeli na letni ravni 1,7 milijona evrov izgube. Zdaj pa je vendarle sklenjen dogovor, da bo za ta plačila poskrbljeno od začetka prihodnjega leta, s čimer naj bi zagotovili tudi ohranitev mreže hematoloških ambulant.« 

Vodstvo še ni dalo nedvoumnega odgovora

Izzivov je veliko, na uresničitev zdajšnjih obetov pa bo treba še nekoliko počakati. Nekaj scenarijev, ki so bili v igri, se ni izšlo. Poleg premostitvenih rešitev torej za zdaj ostaja aktualna srednjeročna rešitev, obnova nekdanje stavbe ZVD. 

Bolniki so vznemirjeni, zaskrbljeni. Združenje L&L je vodstvo ljubljanskega UKC opozorilo, da je treba nujno zagotoviti varnejše razmere za zdravljenje pacientov. Po njihovi oceni je prednostno ukrepanje utemeljeno vedno in povsod, ko in kjer so ogrožena življenja obolelih – in čeprav je kar nekaj področij, na katerih je saniranje razmer nujno, se združenju ne zdi umestno, da bi ta področja razporejali po prednostni lestvici. Nedvoumnega odgovora o konkretnem načrtu za rešitev razmer, ki ogrožajo zdravje in življenja hematoloških bolnikov, pa še niso prejeli.

Kristina Modic o pozivu vodstvu UKC Ljubljana

Zato so se odločili za apel ministru za zdravje, od katerega pričakujejo, da jim prednostno pomaga čim prej zagotoviti varne prostore za zdravljenje bolnikov s krvnimi boleznimi, saj so ti zdaj življenjsko ogroženi.

Kristina Modic o pozivu ministru za zdravje

Bolniki se v zdajšnjih prostorih ne počutijo dobro, razmere v čakalnici na polikliniki so res kritične, trdi tudi Milena Remic, podpredsednica združenja L&L, ki te okoliščine pozna iz prve roke. Pred 12 leti so ji presadili krvotvorne matične celice, in zato dobro ve, kako imunsko neodporen je bolnik po presaditvi.

Milena Remic iz prve roke o stanju na polikliniki

Informatorka in koordinatorka združenja na polikliniki Brina Žagar pa pravi, da so imunsko oslabljeni bolniki v prenapolnjeni čakalnici v vidni stiski, nagneteni v prostorih poliklinike, kjer na istem hodniku čakajo tudi številni drugi bolniki – tudi prehlajeni, virozni pacienti, celo bolniki s hudo bolnišnično okužbo z MRSA, na meticilin oziroma skorajda na vse antibiotike odporno bakterijo Stapylococcus aureus, ki je za imunsko oslabele posameznike, ki niso sposobni ustrezno »odgovoriti« na okužbo, lahko tudi usodna.

Na tej »železniški postaji« z dolgoletnim neredom, kar se tiče skrbi za varnost »prometa«, se je zdaj, kot pravi dr. Zver, vendarle pokazala svetloba na koncu tunela. Vendar ob tem ne kaže pozabiti na številne prehode čez tirnice na tej postaji, ki se na letni ravni ne končajo vedno srečno. 

Izračun



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki hematologija imunski sistem kakovost in varnost krvne bolezni Poliklinika revolt v zdravstvu UKC Ljubljana zdravila zdravljenje zdravniki združenje L&L

Pri imunsko kompromitiranih pacientih lahko hitro pride do okužbe

Naj spomnimo na ugotovitve, na katere je predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo opozoril spomladi: »Za nekoga v obdobju, ko so virusne okužbe še vedno pogoste, najsi gre za gripo, respiratorni sincicijski virus ali adenovirus, to predstavlja resno ogroženost. Pri imunsko kompromitiranih pacientih namreč lahko hitro (v deset do 15 odstotkih) pride do pljučnice, ta pa je v enakem deležu za obolelega lahko usodna. To, da nekdo zaradi prenosa okužbe v neustrezno urejenih prostorih lahko tudi umre ali utrpi hudo poškodbo, je zagotovo moment, ki zahteva takojšnje ukrepanje.« 

Narejeni so tudi konkretni izračuni: če bolnik med ambulantnim pregledom ali med zdravljenjem v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC dobi virusno okužbo, bo zdravljenje te okužbe stalo približno 3000 evrov. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, kar se pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko zgodi zelo hitro, bo strošek bistveno višji, znašal bo približno 8500 evrov. 

Izjava generalnega direktorja UKC Ljubljana

Povezava: Aleš Šabeder o nujnih ukrepih, julij 2018.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Najbolj brano