»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

V sklopu Slovenija-transplanta so lani pomagali številnim bolnikom, pri katerih je presaditev organa pomenila zadnjo možnost zdravljenja, s katerim so obolelemu ne le rešili življenje, ampak mu ga dobesedno na novo podarili. Izvedli so 114 transplantacij, med katerimi je bilo 47 presaditev ledvic; ta poseg je izvedljiv le, če je zagotovljena visoka tkivna skladnost med darovano ledvico in organizmom prejemnika. Dilem na tem področju medicine je veliko. Prej in potem. Tudi ali predvsem zdaj, v času epidemije.

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«
Prof. dr. Miha Arnol, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo v UKC Ljubljana in vodja Centra za presaditev ledvic (Foto: Diana Zajec)

Slovenija je v skrbi za nefrološke bolnike, ki zaradi napredovale bolezni potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organa, zasnovala organizacijsko in logistično izjemno kompleksen sistem, edinstven na globalni ravni. Za vse te bolnike, ki so imunsko zelo ogroženi, je poskrbljeno v Centru za presaditev ledvic, ki ga vodi prof. dr. Miha Arnol, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo ljubljanskega UKC. Multidisciplinarno sestavljeni preplet strokovnih timov, ki skrbi za varnost bolnikov in za kakovostno, zahtevno zdravljenje, se je v času epidemije znašel pred resnično zahtevnimi izzivi – tudi oziroma predvsem zato, ker prav pri ledvičnih bolnikih prihaja do najhujših zapletov pri prebolevanju COVID.

Zato sva se z vodjo Centra za presaditev ledvic v pogovoru za Zdravstveniportal.si osredotočila na te izzive – pa tudi na dosežke oziroma presežke, zabeležene prav v minulem letu, sicer polnem težav in zapletov, ki jih je tako v družbi nasploh, predvsem pa v zdravstvu, nakopičila pandemija in z njo povezane spremembe, ki so nam predrugačile ustaljeni tok življenja.

Bolnikom z ledvično boleznijo pomagate, da bi lahko živeli dobro, lepo življenje, vendar to, zlasti pri napredovali bolezni, ni enostavno. Skrbite za celovito obravnavo pacientov, ki zaradi končne odpovedi ledvic potrebujejo nadomestno zdravljenje, bodisi z dializo bodisi s presaditvijo ledvic. Kakšno je danes razmerje med obema načinoma zdravljenja in kakšna je primerjalno učinkovitost enega in drugega, vpliv na kakovost življenja obolelega pa tudi povezanost z zapleti, do katerih lahko pride med zdravljenjem ali po njem?

Bolniki z odpovedjo ledvic imajo na voljo več možnosti nadomestnega zdravljenja – na eni strani dializne metode (hemodializa ali trebušna dializa), na drugi strani pa presaditev ledvice. Trenutno je pri nas približno 2400 bolnikov s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo eno od omenjenih nadomestnih zdravljenj – velika večina s hemodializo, del s trebušno dializo, medtem ko jih približno 800 živi s presajeno ledvico. 

Katere so prednosti zdravljenja s presaditvijo ledvice, ki danes predstavlja optimalni način zdravljenja? Že pred dobrimi 20 leti se je v eni od ključnih raziskav pokazalo, da imajo bolniki, ki jim presadimo ledvico, dolgoročno boljše možnosti glede preživetja. Živijo dlje kot bolniki s primerljivim zdravstvenim stanjem, ki ostanejo na dializi ali morda celo na čakalni listi, ker niso imeli sreče, da bi prejeli novo ledvico.

Prva prednost je torej daljše preživetje, druga prednost pa boljša kakovost življenja. Ko novi organ prevzame funkcijo ledvice, ki je odpovedala, je bolnik »svobodnejši« v primerjavi s tistimi, ki hodijo na zdravljenje z dializo – tako glede pitja vode kot glede prehrane ... Tisti bolniki, ki so se odločili za zdravljenje s hemodializo, se morajo praviloma trikrat na teden pripeljati (ali jih pripeljejo) v dializni center, medtem ko pacienti po presaditvi lahko nadaljujejo z običajnim (tako socialnim kot tudi poklicnim) življenjem. 

Zdravljenje s transplantacijo je dolgoročno bistveno cenejše od zdravljenja s hemodializo. Po izračunih, ki smo jih naredili pred nekaj leti, se cena obeh načinov zdravljenja izravna po približno treh letih, nakar je uspešna presaditev ledvice dolgoročno bistveno cenejša kot nadaljevanje dializnega zdravljenja. 

Poleg tega se je treba zavedati, da ima presaditev ledvice tudi določena tveganja in zaplete. Izzivi, s kateri se soočamo danes, so aktualni že zadnjih 20 ali celo 30 let. Bolniki morajo do konca življenja jemati imunosupresivna zdravila, običajno kombinacijo dveh ali treh zdravil, ki imajo tudi neželene učinke; neugodno lahko vplivajo bodisi na presajeni organ bodisi na pridružene dejavnike srčno-žilnega tveganja in na obstoječe kronične bolezni – in posledično tudi na dolgoročno preživetje. Na žalost danes še ne poznamo možnosti transplantacije brez imunosupresivnega zdravljenja.

Po drugi strani pa so pacienti dovzetnejši za okužbe, kar je v zadnjem času aktualno zaradi epidemije koronavirusne bolezni, ki pri teh bolnikih poteka v težji obliki kot pri splošni populaciji. Zaradi zmanjšanja imunske odpornosti so dolgoročno (deset let po presaditvi ali kasneje) dovzetnejši za razvoj malignih bolezni. Toda te zaplete poznamo in jih znamo prepoznati v dovolj zgodnji obliki in pravočasno ustrezno ukrepati.

Ena ključnih prednosti naše transplantacijske medicine v primerjavi s to dejavnostjo drugod po svetu pa je ta, da imamo v državi en center, v katerem skrbimo za celotno kohorto bolnikov, ki jih na nacionalni ravni spremlja skupina strokovnjakov; ti skrbijo za obolele pred presaditvijo, v času presaditve in po njej, tako rekoč vse življenje. 

Miha Arnol tveganja in zapleti

Tudi presaditev ledvice ima določena tveganja in zaplete; izzivi, s kateri se soočamo danes, so aktualni že zadnjih 20 ali celo 30 let. Bolniki morajo do konca življenja jemati imunosupresivna zdravila, ki lahko neugodno vplivajo bodisi na presajeni organ bodisi na pridružene dejavnike srčno-žilnega tveganja in na obstoječe kronične bolezni – in posledično tudi na dolgoročno preživetje. Po drugi strani pa so pacienti dovzetnejši za okužbe, kar je v zadnjem času aktualno zaradi epidemije koronavirusne bolezni, ki pri teh bolnikih poteka v težji obliki kot pri splošni populaciji.

Kako pa je na delovanje centra, ki ga vodite, vplivalo zadnje leto, za katerega vemo, da je dodobra, v srži spremenilo način delovanja zdravstvenega sistema, torej se je odrazilo tudi v vašem delu?

Tako kot na vsa druga področja življenja je epidemija imela velik vpliv tudi na delo našega centra za transplantacijo ledvic. Predvsem na organizacijski del. Praktično čez noč smo morali reorganizirati način našega delovanja, od prihoda bolnikov v ambulanto, spremljanja njihovega zdravstvenega stanja in, seveda, kontroliranja dostopa zdravih oziroma neokuženih bolnikov v naš center. 

Naši prostorski pogoji namreč niso optimalni in ne moremo si privoščiti, da bi potencialno okuženi bolnik vstopil v center, kjer so prostorske razmere izjemno tesne in bi lahko prišlo do izbruha epidemije med za okužbo zelo dovzetnimi, občutljivimi bolniki. 

Ker tega nismo smeli dopustiti, smo center dobesedno zaklenili in najprej preverili, kdo lahko pride v center; vsakega bolnika smo poklicali dan pred prihodom – in tako delamo še zdaj. V drugem valu epidemije smo število obiskov, ki je v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno, poskušali zmanjšati – čeprav je po drugi strani to ena od prednosti, ki omogoča, da imamo dobre rezultate zdravljenja. 

Pri stabilnih (kroničnih) bolnikih, pri katerih so od presaditve minila že leta, smo kljub vsemu lahko zamaknili obisk oziroma pregledovali le bolnike z nujnimi težavami in urgentnimi zapleti. Sicer pa smo se v času epidemije osredotočali predvsem na bolnike, pri katerih še ni minilo veliko časa od presaditve, zato so bili ranljivejši in so preglede res nujno potrebovali. Tako smo se zavarovali pred vdorom okužb.

Miha Arnol epidemija transplantacije ledvica

Tako kot na vsa druga področja življenja je epidemija imela velik vpliv tudi na delo našega centra za transplantacijo ledvic. Predvsem na organizacijski del. Naši prostorski pogoji namreč niso optimalni in ne moremo si privoščiti, da bi potencialno okuženi bolnik vstopil v center, kjer so prostorske razmere izjemno tesne in bi lahko prišlo do izbruha epidemije med za okužbo zelo dovzetnimi, občutljivimi bolniki. 

Torej ste s takim pristopom povsem preprečili vdor okužb s koronavirusom SARS-CoV-2?

Vdora okužb nam ni uspelo povsem preprečiti. 

V center so prišli tudi bolniki, ki so bili že okuženi, toda z zaščitnimi ukrepi, kot sta nošenje maske in ohranjanje fizične razdalje – pa tudi zato, ker število teh bolnikov v tem času v naši ambulanti ni bilo veliko –, ni prišlo do raznosa okužbe. Na to možnost smo namreč posumili že ob pacientovem prihodu, zato smo bolnika usmerili v izolacijsko ambulanto in mu odvzeli bris. Če je bil ta pozitiven, smo ga napotili na sprejem v COVID kliniko. 

Ključnega pomena pa je, da kljub težkemu poteku epidemije, zlasti v drugem valu, transplantacijske dejavnosti nismo ustavili. Bolnikom, za katere smo ocenili, da tveganje ob morebitni okužbi ni preveliko, smo možnost tega zdravljenja še naprej zagotavljali – to so predvsem nekoliko mlajši bolniki, ki tudi sicer težje dočakajo nov organ, kajti s staranjem prebivalstva so tudi darovalci vse starejši, imajo pridružene bolezni. 

Ker so se nekateri centri v drugih evropskih državah, članicah Eurotransplanta, zaprli, smo nenadoma dobili večje število ponudb kakovostnejših ledvic kot običajno. V zadnjem letu smo tako opravili celo več presaditev, kot leto pred tem – pa ne le več, ampak tudi kakovostnejših, kar je še pomembneje.

Potovalni časi od odvzema ledvice do presaditve so bili v povprečju daljši, zaradi ustavitve zračnega prometa, vendar imamo danes možnost 'optimiziranja' organa pred presaditvijo. 

Že dobri dve leti ledvico lahko damo na aparat, kjer jo s pomočjo ohladitvene raztopine ohranjamo bistveno učinkoviteje, kot če bi jo shranili zgolj na ledu v hladilniku, kar je sicer standard. Kupili smo dve taki aparaturi, že pred epidemijo – in tako že vnaprej preprečili težave pri delovanju ledvice po presaditvi. V zadnjem letu smo dosegli izvrstne rezultate in opravili presaditve pri velikem številu bolnikov – to je bila res pomembna zgodba o uspehu, ki smo jo objavili tudi v mednarodni strokovni literaturi. 

Miha Arnol Eurotransplant

Transplantacijske dejavnosti nismo ustavili. Bolnikom, za katere smo ocenili, da tveganje ob morebitni okužbi ni preveliko, smo možnost tega zdravljenja še naprej zagotavljali – to so predvsem nekoliko mlajši bolniki, ki tudi sicer težje dočakajo nov organ, kajti s staranjem prebivalstva so tudi darovalci vse starejši, imajo pridružene bolezni. Ker so se nekateri centri v drugih evropskih državah, članicah Eurotransplanta, zaprli, smo nenadoma dobili večje število ponudb kakovostnejših ledvic kot običajno. V zadnjem letu smo tako opravili celo več presaditev, kot leto pred tem – pa ne le več, ampak tudi kakovostnejših, kar je še pomembneje.

Koliko časa pa pri uporabi omenjenih aparatur lahko mine od odvzema ledvice do presaditve tega organa prejemniku?

Po protokolu našega centra mora biti poseg opravljen v roku 36 ur; če bi šlo za ledvico mladega darovalca, bi se ta čas lahko podaljšal celo na 48 ur. K sreči je čas, ki je na voljo, precej daljši, kot pri presaditvi drugih organov. Pri transplantaciji srca, denimo, so na voljo štiri ure oziroma ne več kot pet ur, pri jetrih od deset do 12 ur ...

In koliko presaditev ledvic ste izvedli lani?

Če upoštevamo celotno obdobje epidemije, smo jih presadili več kot 50 – leto prej pa manj kot 40. Naša transplantacijska dejavnost se je povečala, pri čemer pa ni bistveno le število opravljenih presaditev – ključnega pomena je, da nam je uspelo odpraviti presaditev ledvic tudi pri mlajših pacientih, ki so bili pred tem štiri leta ali celo pet let na čakalnem seznamu. 

Po drugi strani pa smo nekoliko bolj zadržani do presaditev pri bolnikih, starejših od 65 let. V Sloveniji (v okviru Eurotransplanta) izvajamo seniorski program, ki je zelo uspešen, vendar se v času epidemije bojimo transplantacij ledvice pri starejših, kajti starost je največji dejavnik tveganja za težek potek koronavirusne bolezni. Zato smo transplantacije ledvic pri teh bolnikih začasno ustavili – zdaj z njimi postopno spet začenjamo, pri tistih bolnikih, ki so COVID že preboleli ali pa so prejeli zaščito s cepivom.

Strategija cepljenja se je v zadnjem mesecu spremenila na našo pobudo. Zdaj imajo naši kronični bolniki prednost pri cepljenju – na vrsto pridejo že takoj, skupaj z bolniki, starimi 70 let in več. Tako zdaj upamo, da bodo kmalu precepljeni vsi starejši pacienti in bodo spet imeli možnost za čimprejšnje zdravljenje s transplantacijo. 

Miha Arnol Mlajši pacienti

Ključnega pomena je, da nam je uspelo odpraviti presaditev ledvic tudi pri mlajših pacientih, ki so bili pred tem štiri leta ali celo pet let na čakalnem seznamu. Po drugi strani pa smo nekoliko bolj zadržani do presaditev pri bolnikih, starejših od 65 let, kajti starost je največji dejavnik tveganja za težek potek koronavirusne bolezni. Zato smo transplantacije ledvic pri teh bolnikih začasno ustavili – zdaj z njimi postopno spet začenjamo, pri tistih bolnikih, ki so COVID že preboleli ali pa so prejeli zaščito s cepivom.

Je pri teh pacientih zdaj treba čakati, da prejmejo tudi drugi odmerek cepiva za zaščito pred COVID?

Pri starejših pacientih želimo, da najprej prejmejo oba predvidena odmerka. Ko mineta dva tedna od drugega odmerka, pacienta lahko ponovno vključimo na čakalni seznam.

Torej mora biti vmes dovolj manevrirnega prostora, da se organizem oziroma imunski sistem stabilizira ...

Potek koronavirusne bolezni je predvsem pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro in končno odpovedjo ledvic izjemno težek; umrljivost teh bolnikov je pri okužbi z novim koronavirusom ena največjih, večja kot pri bolnikih s kronično boleznijo srca ali kronično boleznijo pljuč. 

Ne moremo tvegati okužbe po transplantaciji pri starejšem bolniku, pri katerem že tako ali tako obstaja verjetnost za težji potek bolezni. Če prejema še imunosupresivno zdravljenje in ob tem pride do okužbe, sta v zgodnjem obdobju po presaditvi zbolevnost in umrljivost lahko zelo visoki. Smo torej zelo selektivni, glede posega se odločamo v vsakem primeru posebej.

Miha Arnol koronavirus ledvica

Potek koronavirusne bolezni je predvsem pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro in končno odpovedjo ledvic izjemno težek; umrljivost teh bolnikov je pri okužbi z novim koronavirusom ena največjih, večja kot pri bolnikih s kronično boleznijo srca ali kronično boleznijo pljuč. 

In koliko bolnikov trenutno čaka na presaditev, ki jim bo omogočila boljše, kakovostnejše življenje?

Zdaj, ko nam je uspelo opraviti tako veliko število presaditev, se je čakalni seznam precej skrajšal. Na njem je približno 100 bolnikov; pri nekaterih med njimi poseg za določen čas še ne pride v poštev, zaradi drugih stanj ali bolezni. 

Želimo si, da bi bili čim prej precepljeni vsi bolniki, ki so na čakalni listi, kajti tako bo tveganje za težji potek bolezni, če bi prišlo do okužbe s koronavirusom, manjše – in transplantacije bomo tako ne le pri mlajših, ampak tudi pri starejših pacientih izvajali z lažjim srcem.

Miha Arnol Čakalni seznam

Zdaj, ko nam je uspelo opraviti tako veliko število presaditev, se je čakalni seznam precej skrajšal. Na njem je približno 100 bolnikov.

Kako pa ob vseh kliničnih primerih, konkretnih pacientih, ki jih spremljate, jih obravnavate in jim z zdravljenjem poskušate rešiti življenje, njihovo stisko pa doživljate iz dneva v dan, komentirate negativne odzive na račun epidemije in zaščitnih ukrepov, trditve, češ da je cepljenje ogrožujoče? Zdi se, da smo se znašli v času, ko v javnosti najglasneje odmevajo slaba sporočila, čeprav bi bilo bolje, da bi se usmerili v dobra sporočila, predvsem pa v resnico ...

Se strinjam. Vse dvomljivce in skeptike bi povabil v naš center oziroma v UKC Ljubljana, kjer imamo stalne težave zaradi stikov in vdorov koronavirusnih okužb pri različnih skupinah bolnikov, ki jih moramo obravnavati in jih zdraviti v bolnišnici. Predvsem pri naših bolnikih z napredovalo ledvično okvaro ali s končno odpovedjo ledvic je potek bolezni COVID najtežji – če bi ljudje videli te bolnike, njihove stiske in stiske njihovih svojcev, nihče več ne bi podvomil v obstoj te bolezni ali tega virusa.

Z našimi močmi in z napredkom medicine, s preprečevanjem nastajanja koronavirusnih okužb, predvsem pa s cepljenjem proti COVID lahko vse take žalostne zgodbe preprečimo. Tistim našim bolnikom, ki so skeptični, vedno rečem, naj pretehtajo, kaj se utegne zgoditi in kaj lahko pomenijo predvsem zapleti pri prebolevanju koronavirusne bolezni. Bolniki se zdaj v bolnišnico ne vračajo le zaradi primarne bolezni oziroma okužbe, ampak predvsem zaradi zapletov po preboleli bolezni COVID – zaradi možganskih in srčnih kapi, kroničnih bolezni pljuč in zapletov na pljučih, ki zlasti pri naših bolnikih potekajo v težji obliki. Predvsem pa nas skrbi teža dolgoročnih zapletov po prebolevanju COVID. Bolniki se po pogovoru o tem lažje odločijo, marsikaj jim je bolj jasno, dileme glede cepljenja so odpravljene. 

Tudi jaz sem se cepil; po drugem odmerku cepiva sem imel določene težave – mrzlica, slabo počutje, utrujenost –, ki so trajale en dan, toda to so pričakovani učinki in so odraz dobrega odziva mojega organizma na cepivo. Zato sem bil teh učinkov vesel, kajti če jih ne bi bilo, bi to lahko pomenilo, da cepivo ni bilo tako zelo učinkovito. Danes se počutim odlično in sem vesel, da sem s cepljenjem zmanjšal možnost za prenos okužbe na naše bolnike, ki so še posebej ranljivi. V resnici pa je bila to tudi moja dolžnost.

Miha Arnol zapleti covid

Bolniki se zdaj v bolnišnico ne vračajo le zaradi primarne bolezni oziroma okužbe, ampak predvsem zaradi zapletov po preboleli bolezni COVID – zaradi možganskih in srčnih kapi, kroničnih bolezni pljuč in zapletov na pljučih, ki zlasti pri naših bolnikih potekajo v težji obliki. Predvsem pa nas skrbi teža dolgoročnih zapletov po prebolevanju COVID.

Ali iz kliničnega dogajanja, v katerega ste vpeti iz dneva v dan, morda lahko izluščite kakšno konkretno zgodbo pacienta, ki ste mu pomagali s transplantacijo in mu tako rekoč dobesedno rešili življenje?

Takih zgodb imamo kar nekaj. Če se navežem na koronavirusno okužbo, smo imeli tudi zgodbe, v katerih je ob začetku drugega vala prišlo do neposredne okužbe v bolnišnici, po presaditvi ledvice. Zaradi potekov okužb brez simptomov in zaradi asimptomatskih prenašalcev virusa prenosa okužbe na bolnika ni (bilo) mogoče preprečiti. 

To se je zgodilo pri dveh naših bolnikih, kmalu po presaditvi, vendar sta oba – ob ustrezni oskrbi in multidisciplinarnem zdravljenju – problem uspešno prebrodila. Pri enem bolniku je bila okužba blažja, pri drugem je prišlo do različnih zapletov, vendar smo tudi to uspešno premagali. Oba bolnika zdaj spremljamo v transplantacijski ambulanti.

Miha Arnol Okužbe COVID

Pri dveh naših bolnikih je kmalu po presaditvi prišlo do okužbe s COVID, vendar sta oba – ob ustrezni oskrbi in multidisciplinarnem zdravljenju – problem uspešno prebrodila.

Dosežkov je veliko. Kaj pa izzivi? Gotovo jih ne zmanjka ...

Na splošne izzive transplantacijske medicine nimamo veliko vpliva. Pri dolgotrajnem jemanju zdravil, ki imajo lahko tudi neželene učinke, bi si želeli napredek v eksperimentalni klinični medicini, ki bi pripeljal do možnih protokolov imunske tolerance – takih, ki bi omogočili, da bi bolniki ta zdravila jemali le določen čas, ne več dolgoročno, ker jim to škodi.

Resen problem predstavlja pomanjkanje kakovostnih organov oziroma darovalcev. Pri nas, denimo, še vedno ni optimalno izkoriščena možnost transplantacije ledvice živega darovalca. Le redki se odločijo za tak način darovanja – opravimo največ dva taka posega na leto. Če je darovalec zdrav, je tovrstna presaditev veliko kakovostnejša od transplantacije ledvice umrlega darovalca. 

Po drugi strani pa se srečujemo z izzivi, povezanimi z delovnim okoljem in predvsem s kadrom. Pri nas je število zdravnikov kar zadovoljivo, veliko zanimanja za to delo je tudi med mlajšimi zdravniki, med specializanti. Zelo velik izziv pa predstavlja pomanjkanje negovalnega kadra oziroma medicinskih sester, tako tistih s srednjo izobrazbo kot diplomiranih. Z njimi res dobro sodelujemo, vendar prejemajo povsem neuzstrezno plačilo za delo v resnično zahtevnih pogojih. To je treba popraviti – tako nam bo uspelo pridobiti več tega kadra in ga tudi zadržati, kar je ključnega pomena. 

Transplantacijska medicina je organizacijsko, logistično in tudi po naravi dela ena izmed najzahtevnejših vej humane medicine nasploh, na žalost pa veljavna ureditev posebnih pogojev dela in posebnih znanj v plačnem sistemu ne upošteva in jih ne nagrajuje tako, da bi lahko pridobili več kadra.

Miha Arnol Transplantacija ledvice živega darovalca

Pri nas še vedno ni optimalno izkoriščena možnost transplantacije ledvice živega darovalca. Le redki se odločijo za tak način darovanja – opravimo največ dva taka posega na leto. Če je darovalec zdrav, je tovrstna presaditev veliko kakovostnejša od transplantacije ledvice umrlega darovalca. 

To je pri nas, na žalost, dolgo trajajoča zgodba, ki se vleče že leta in desetletja – in bi človek vendarle pričakoval, da bo s sistemskimi spremembami končno dobila pričakovani epilog.

Se strinjam. Ob tem pa naj poudarim, da nam je v času, odkar sem predstojnik, uspelo pridobiti in obnoviti oddelek za bolnike s presajeno ledvico. Imamo nov hospitalni oddelek Centra za transplantacije ledvic, ki je del Kliničnega oddelka za nefrologijo; prenovljen je bil v težkih časih koronavirusne epidemije, odprli smo ga letos. Tako imajo zdaj naši bolniki neposredno po presaditvi povsem nove možnosti za kakovostno bivanje v bolnišničnem okolju.

Miha Arnol Center za transplantacije ledvic

Imamo nov hospitalni oddelek Centra za transplantacije ledvic, ki je del Kliničnega oddelka za nefrologijo; prenovljen je bil v težkih časih koronavirusne epidemije, odprli smo ga letos. Tako imajo zdaj naši bolniki neposredno po presaditvi povsem nove možnosti za kakovostno bivanje v bolnišničnem okolju.

Celotni video pogovor s prof. dr. Miho Arnolom:

Pogovor je bil posnet 12. marca  2021.

Portreti Mihe Arnola: Diana Zajec; simbolična fotografija ledvic: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

ledvica

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona