»Zato bi bralcem vašega portala, če imajo bodisi sami luskavico bodisi ima to bolezen njihov svojec, prijatelj, znanec, vsekakor svetoval, naj, če še niso poiskali pomoči, čim prej odidejo k osebnemu zdravniku; ta bo pri blagih oblikah, ki so prevladujoče, omogočil uspešno zdravljenje. Če je bolezen hujša, pa bo obolelega napotil k dermatologu,« je prof. dr. Tomaž Lunder svetoval v pogovoru za zdravstveni portal ob svetovnem dnevu psoriaze (29. oktober).

Ob tem velja vedno znova poudariti, da je danes zdravljenje izjemno učinkovito, kajti z biološkimi zdravili je tudi pri bolnikih s težjimi oblikami psoriaze mogoče doseči vsaj 90-odstotno izboljšanje. Spremembe na koži, ki sicer niso nalezljive, a so nemalokrat moteče, zato jih oboleli pogosto prikrivajo in niti ne poiščejo strokovne pomoči, praktično izginejo ...

Psoriaza je kronična bolezen, ki se lahko kaže na različne načine, najprej bolj pritajeno, nato pa zelo opazno, tudi moteče, zato se je še vedno drži stigma. Kateri so najbolj prepoznavni znaki te bolezni, kakšna je njena klinična slika in kakšno je danes zdravljenje?

Psoriaza ali luskavica se največkrat pokaže pri odraslih – s pojavom vnetnih plošč, ki jim strokovno rečemo plaki. To so rdečkaste zadebelitve kože, posute z luskami, ki se največkrat pojavijo na koži nad komolci, nad koleni, tudi na sprednji strani goleni. Pri bolnikih, ki imajo hujše oblike psoriaze, pa se razvijejo tudi na koži trupa. Bolezenske spremembe so pogoste tudi na lasišču, nekateri pacienti imajo prizadete tudi nohte.

Naj takoj poudarim, da spremembe pri luskavici niso nalezljive, je pa, seveda, videz tisti, ki po eni strani skrbi obolele, po drugi strani pa morda vzbuja nelagodne občutke pri ostalih – zlasti, če luskavice ne poznajo in mislijo, da so bolezenske spremembe na koži nalezljive.

Bolezen je genetsko pogojena, na njen nastanek pa vplivajo tudi različni dejavniki, ki smo jim izpostavljeni v življenju, kot so, na primer, okužbe, hude stresne situacije, včasih lahko tudi zdravila. Pri osebi, ki ima tovrstne gene, omenjeni dejavniki sprožijo prvi pojav luskavice – kasneje, ko je bolezen že prisotna, pa njeno poslabšanje.

Bolezen se najpogosteje začne v dobi odraslosti, blizu 40. leta starosti, lahko tudi prej ali kasneje. Psoriaza je v hujši obliki praviloma prisotna v hladnem delu leta, medtem ko poleti, po izpostavitvi soncu, pri mnogih bolnikih pride do prehodnega izboljšanja. Seveda pa ima sončenje tudi številne pomanjkljivosti; UV žarki so kancerogeni in lahko na koži povzročijo nastanek predrakavih in tudi rakavih sprememb. 

Ker bolnikom s hujšimi oblikami psoriaze zgolj izpostavljenost soncu ne pomaga v zadostni meri, zlasti pa ne trajno, potrebujejo zdravljenje. Blage oblike zdravimo lokalno, z zdravilnimi učinkovinami, ki jih pacienti nanašajo na prizadeta mesta na koži. Kadar pa je bolezen bolj razširjena, se odločimo za zdravljenje s fototerapijo in s sistemskimi zdravili, ki jih bolniki jemljejo v obliki tablet, kapsul – ali pa injekcij, kar velja zlasti za biološka zdravila. Ta so pri nas – prav tako, kot v ostalih državah razvitega sveta – od leta 2005 namenjena zdravljenju, kadar se huje izražena bolezen na ostala zdravila ne odziva zadovoljivo. Na ta način lahko varno in zelo učinkovito pomagamo tudi pacientom z najhujšimi oblikami psoriaze. 

Učinkovita pomoč je torej danes pri zdravljenju luskavice na voljo, žal pa te bolezni še ne moremo pozdraviti, ker je v osnovi genetsko pogojena in genov zaenkrat še ne moremo popraviti. Z zdravili, ki jih imamo na voljo, pa lahko dosežemo, da se vidne spremembe na koži umirijo, koža se praktično povsem normalizira – in s takim zdravljenjem lahko tudi preprečujemo ali vsaj precej omilimo morebitno pojavljanje drugih stanj, ki lahko vzniknejo pri luskavici – zlasti tedaj, ko je ta prisotna v hujši obliki in dolgo ni bila ustrezno zdravljena.

To velja predvsem za psoriatični artritis, obliko vnetnega revmatizma; ta se pojavi pri približno tretjini bolnikov, pri katerih se je luskavica začela na koži. Vzniknejo pa lahko še različna druga obolenja, od metabolnih motenj, denimo povišanih maščob v krvi in sladkorne bolezni, do srčno-žilnih bolezni – tudi srčni infarkt je, žal, pri razširjeni in nezdravljeni luskavici pogostejši. Pojavijo se lahko kronična vnetna črevesna bolezen, vnetje oči in tudi različne psihične spremembe.

Glede vsega tega je danes mogoče veliko narediti, pravočasno ukrepati. Zato bi bralcem vašega portala, če imajo bodisi sami luskavico bodisi ima to bolezen njihov svojec, prijatelj, znanec, vsekakor svetoval, naj, če še niso poiskali pomoči, čim prej odidejo k osebnemu zdravniku; ta bo pri blagih oblikah, ki so prevladujoče, omogočil uspešno zdravljenje, če je bolezen hujša, pa bo obolelega napotil k dermatologu.

Kako je pri nas s pravočasnim odkrivanjem te bolezni in predvsem s pravočasnim začetkom zdravljenja?

Zelo veliko je odvisno od obolelega – da sploh poišče zdravniško pomoč. Kajti če bolnik ne pride do zdravnika in ne izpostavi problema s kožo, bo bolezen ostala neprepoznana. Drugi korak je ustrezno ukrepanje na ravni osebnega zdravnika, specialista splošne oziroma družinske medicine. Kolegi so dobro 'podkovani' in lahko pravilno prepoznajo ogromno večino bolnikov z luskavico.

Prepoznava te diagnoze ni težavna. Včasih pa se zatakne pri prihodu obolelega s hujšo obliko psoriaze k dermatologu. Zgodi se, da nekdo, ki je včasih imel blago obliko luskavice, ki pa se je potem poslabšala, ne ve, da je danes mogoče res učinkovito pomagati – in morda niti ponovno ne poišče pomoči pri osebnem zdravniku, posledično pa tudi ne pride k dermatologu.

Kako pa je z začetno obliko luskavice, če se ta, denimo, pojavi zaradi močnega stresnega sprožilca? Omenili ste zgolj lokalno zdravljenje ... Je mogoče tovrstne spremembe na koži vsaj na začetku odpraviti tudi kako drugače, ne le s farmakološkim zdravljenjem?

Omenil sem, da nekaterim bolnikom s to boleznijo lahko do neke mere pomaga izpostavljanje UV sevanju. Toda sončenje mora biti zelo previdno, postopno, da ne pride do opekline. Ta bi lahko izzvala ravno obratni učinek – poslabšanje stanja.

Verjetno pa sprašujete tudi v smislu, ali bi utegnila biti v pomoč katera od diet. Ljudje na spletu pogosto najdejo napotke, kako bi raznorazne diete lahko rešile problem – a žal čudežne rešitve ni. Pri luskavici je predvsem pomembno, da vzdržujemo primerno telesno težo in zdravo telesno kondicijo. Pazimo, da se ne zredimo predvsem v predelu pasu. Pri ljudeh s prekomerno telesno težo se namreč luskavica precej slabše odziva na zdravljenje kot potem, ko jim uspe shujšati.

Z ukinitvijo določenih živil v prehrani pa, žal, ne moremo doseči ozdravitve oziroma umiritve psoriaze.

Tovrstni nasveti, ki jih na spletu v resnici ne manjka, najsi bo to glede samopomoči v smislu diet ali uporabe »čudežnih zdravil in mazil«, so zelo sporni. Dejstvo pa je, da ljudje dostikrat nasedejo tovrstnim zavajajočim sporočilom – in verjetno imate tudi v vaši klinični praksi izkušnjo s katerim od pacientov, ki je predolgo upal na izboljšanje na tak način.

Ljudje potem, ko vidijo, da do rešitve ni prišlo, mogoče čutijo nelagodje, ker so nasedli takim obljubam – in jim je, ko pridejo k zdravniku, morda preveč nerodno, da bi to priznali ...

Tako da o tem niti ne spregovorijo ...

Tako je. Sreča pa je vendarle v tem, da lahko pri luskavici – tudi če je prisotna že v nekoliko izrazitejši obliki – s sodobnimi zdravili dosežemo v resnici zelo dobro umiritev stanja. Ne pride do situacije, da bi bila bolezen 'zastarana' in da bi se potem bolnik slabše odzival na zdravljenje.

Problem pa je, če nekdo z razširjeno luskavico odlaša deset, 20 ali celo 30 let, saj se mu zdi, da se je nekako kar sprijaznil z boleznijo. V tem obdobju pa problem niso samo spremembe na koži, ki so za obolelega obremenjujoče, ampak svojo pot skrivaj nadaljuje tudi proces drugih obolenj. Pojavljati se začne povišan holesterol, tudi sladkorna bolezen, v žilah se nalagajo aterosklerotične obloge – in kasneje lahko pride do resnih posledic, med katerimi je tudi srčni infarkt.

Prav zaradi tega poudarjamo, da je pri luskavici spremljanje bolezni in tudi pravočasno zdravljenje nujno. Seveda je težko določiti, kdaj je pravi čas – vendar bi bilo, če je bolezen opazno prisotna, najkasneje v letu ali dveh pametno obiskati zdravnika in poskrbeti za umiritev bolezni.

In zagotovo nikakor ne velja čakati tudi zato, ker navsezadnje vemo, da so biološka zdravila, ki so zdaj na voljo, zelo učinkovita – niso pa, žal, ustrezna za vsakogar. Tovrstno zdravljenje pride v poštev le za določene posameznike, kajne?

Že od začetka, odkar so na razpolago ta zdravila, torej od leta 2005, so kriteriji, kdaj sploh lahko uporabimo tako zdravljenje, zelo natančni in strogi. Eden od pogojev je teža bolezni, ki jo ocenjujemo z različnimi kazalniki – na drugi strani pa je med pogoji tudi neuspešnost, neučinkovitost vsaj enega od konvencionalnih, sistemskih zdravil, ki jih bolnik prejema v obliki tablet ali kapsul, med katerimi so, denimo, metotreksat, acitretin ali ciklosporin. Če bolnik takega zdravljenja ne bi prenašal, če bi imel zanj kontraindikacije ali če to zdravljenje ne bi bilo uspešno, potem lahko pri dermatologu dobi biološko zdravilo.

Trenutno dermatologi v Sloveniji z biološkimi zdravili zdravimo približno 2500 psoriatikov – ocenjujemo pa, da je v državi vseh obolelih za luskavico med 40.000 in 50.000. 

Preskrbljenost z zdravili je dobra, tudi po zaslugi zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstva za zdravje, ki sta v minulih letih pokazala razumevanje za bolnike s kroničnimi boleznimi, kamor spadajo tudi bolniki z luskavico ...

Prosila bi vas za primerjavo neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo ob jemanju zdravil za psoriazo. Kakšni in kako pogosti so ti pri bioloških zdravilih – in kako je pri standardni terapiji?

Od standardnih zdravil – verjetno mislite na sistemska zdravila, torej tablete ali kapsule – v zadnjem desetletju največkrat uporabljamo metatreksat. V odmerku, ki ga uporabljamo pri zdravljenju odrasle osebe z luskavico, se pri tem zdravilu lahko pojavljajo težave v smislu slabosti, siljenja na bruhanje, suhega kašlja. Redkeje pride do povišanja vrednosti jetrnih encimov ali (še redkeje) do pojava slabokrvnosti. To je en problem. 

Drugi problem pa je, da se le dobra tretjina bolnikov, ki dobijo metatreksat, po nekajmesečni terapiji zadostno odziva na zdravljenje. Toda smernice priporočajo najprej poskus zdravljenja z enim od tovrstnih zdravil, ki so poznana in jih v medicini uporabljamo že zelo dolgo. Nenazadnje pa je eden od razlogov za zdravljenje z metatreksatom tudi zelo nizka cena – zdravilo na letni ravni stane nekaj evrov, medtem ko se cena zdravljenja z biološkimi zdravili za enega bolnika giblje med 10.000 in 12.000 evri na leto. 

Zato je, seveda, razumljivo, da družba poskuša opredeliti, kdaj je upravičeno poseči po tako dragih zdravilih – kajti določenemu deležu bolnikov starejša in dobro preizkušena zdravila vendarle dobro pomagajo in bolniki zdravljenje dobro prenašajo. Če pa učinek zdravila ni zadosten oziroma če bolnik zdravila ne prenaša dobro, se zdravljenje takoj prekine, sistemsko zdravilo pa se nadomesti z biološkim zdravilom. 

Pri bioloških zdravilih so stranski učinki, zlasti resnejši, redkejši. Omenil bi zlasti možnost pojava okužb, ki dosega 0,01-odstotni delež na letni ravni. Če se torej sto bolnikov leto dni zdravi s takim zdravilom, je statistično verjetno, da se bo pri enemu od stotih pojavila okužba, na primer pljučnica. Pri novejših bioloških zdravilih pa se to zgodi še redkeje. So varna in zelo učinkovita.

Ker je biološko zdravilo treba dajati z injekcijami ali z injekcijskimi peresniki, bolnik potrebuje uvajanje, izobraževanje; potem si zdravilo lahko aplicira tudi sam, doma, bodisi enkrat mesečno ali celo enkrat na nekaj mesecev – kar je zelo prijazno do bolnika.

Kako pa je pri nas z zbolevnostjo za luskavico? Ali ta ostaja približno enaka ali se morda povečuje?

Ostaja približno enaka. Tako lahko sklepamo glede na način nastanka te bolezni – v osnovi nanjo vpliva genetska nagnjenost in dejavniki okolja, ki se ne spreminjajo zelo. So pa ljudje čedalje bolj pozorni na svoje zdravje in tudi na svoj telesni videz, kar je prav – in bolniki k zdravniku pridejo prej, kar je spet prav. Včasih so morda čakali bistveno dlje, do zdravnika so prišli samo tisti s hujšimi oblikami psoriaze. 

Mogoče opažamo celo obraten pojav. Glede na to, da danes bolnikom s hudimi oblikami luskavice lahko pomagamo, zlasti z biološkimi zdravili. In to tako dobro, da bolnikov z zelo razširjenimi kožnimi spremembami, kakršne smo včasih še srečevali, danes skorajda ni več mogoče opaziti. 

Nimamo sicer narejenih študij na naključnem vzorcu prebivalstva, je pa na podlagi primerljivosti naše populacije s sosednjimi državami mogoče oceniti, da psoriaza prizadene od 2- do 3-odstotni delež prebivalstva. 

Kako pa je bilo v času epidemije? Še vedno nismo dočakali njenega konca, dodobra nam je spremenila življenje, vsakomur od nas. Kako se je to pokazalo pri dostopnosti do zdravljenja, do obravnave pri bolnikih s psoriazo?

Žal so delili usodo mnogih drugih bolnikov, ne tistih, ki so zboleli za boleznijo COVID. 

Ker se je pojavila nova, prej nepoznana bolezen, v prvem valu epidemije – tudi v svetovnem merilu – ni bilo jasnih navodil oziroma spoznanj, kako se bo okužba s koronavirusom odrazila na luskavici, kaj se zgodi, če se okuži bolnik, ki dobiva biološko zdravilo ... 

V začetku je bilo veliko strahov, prihajalo je do prekinitev zdravljenja. Bolniki niso mogli priti na predvidene preglede, marsikaj je bilo treba reorganizirati in izvesti na daljavo.

K sreči pri bolnikih, ki so zdravljenje za nekaj mesecev prekinili, ni prišlo do hujših poslabšanj. V redkih primerih je prišlo do znatnejšega ponovnega pojava bolezni, vendar smo ta stanja vselej lahko obvladali – bodisi s ponovno uvedbo prejšnjega zdravila bodisi z zamenjavo zdravila. Sama okužba s SARS-CoV-2 pa je – kot velja na splošno za okužbe, ki lahko pripomorejo k poslabšanju stanja –, pri bolnikih z luskavico, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo, povzročila, da je pri nekaterih med njimi v tem času prišlo do prehodnega poslabšanja luskavice. 

Video intervju: Diana Zajec; fotografiji psoriaze: osebni arhiv prof. dr. Tomaža Lundra; zemljevid sveta: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.