Kako obvladati vrtoglavo rast cen zdravil in bolnikom še naprej omogočati dostop do njih?

Kako obvladati vrtoglavo rast cen zdravil in bolnikom še naprej omogočati dostop do njih?

Slovenija ima zagotovljeno dobro dostopnost do zdravil. Stroški zdravil na recept so med najnižjimi v Evropi, ne le po zaslugi določitve najvišje dovoljene cene za posamezno zdravilo, ampak tudi ali predvsem po zaslugi pogajanj med zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in farmacevtskimi podjetji o dodatnih popustih.

Kako obvladati vrtoglavo rast cen zdravil in bolnikom še naprej omogočati dostop do njih?
Po podatkih Evropske zveze farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) je trenutno v razvoju več kot 7000 zdravil. Novi obeti za zdravljenje številnih bolezni, za katera še ni pravega leka, pa poleg upanja vzbujajo tudi resno skrb, kajti stroški postajajo vrtoglavi. S temi izzivi se ubadajo vse države, ne le Slovenija. Foto: iStock

ZZZS je leta 2013 v pogajanjih s farmacevtsko industrijo dosegel 17-odstotni popust, leta 2016 pa je bil delež prihrankov že 21,1-odstotni. Vendar trendi nakazujejo, da se bo zdravstvena blagajna v prihodnje spopadala z vse več izzivi. Nova zdravila so vse dražja, na trg jih prihaja vedno več, denarja za pokritje vseh, ki jih odobri Evropska agencija za zdravila (EMA), preprosto ne bo. Kakšen bo torej v prihodnje ključ za zagotavljanje čim večjega nabora zdravil? 

Mednarodni forum znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb je pred nekaj dnevi predstavil svoje videnje, v nekaj kratkih in jedrnatih odgovorih na aktualne dileme pa videnje ZZZS predstavlja vodja tamkajšnjega oddelka za zdravila mag. Jurij Fürst.

Jurij Fürst

Foto: STA

mag. Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS

Koliko je ZZZS privarčeval s pogajanji v letu 2018?

Govoriti je mogoče le o obvladovanju izdatkov, ki bi bili brez obvladovalnih mehanizmov gotovo višji. Ne glede na navedbe foruma pa izdatki za zdravila premočno naraščajo. 

Izdatki za zdravila premočno naraščajo.

Kolikšen delež zdravil ima pri nas določeno najvišjo določeno ceno? 

Najvišjo dovoljeno ceno imajo, v skladu s predpisi, vsa zdravila. 

Po podatkih OECD Švica za podoben nabor zdravil nameni 898 evrov na prebivalca na leto, Nemčija 543 evrov, Slovenija pa 229 evrov – kar je po podatkih foruma šest evrov na prebivalca manj od mediane 19 evropskih držav ... Smo po naboru zdravil, ki so dostopna pacientom v omenjenih državah, primerljivi?

Za zdaj nam po naboru zdravil uspeva slediti najrazvitejšim evropskim državam. 

Za zdaj nam po naboru zdravil uspeva slediti najrazvitejšim evropskim državam. 

Kje ZZZS vidi dodatni manevrirni prostor za prihranek pri izdatkih za obstoječa zdravila, da bi bilo dovolj denarja za pokritje novih, dragih zdravil?

Možnosti dodatnih obvladovalnih mehanizmov skorajda ni več. Rezerve so predvsem pri farmacevtski industriji, ki postavlja nerazumno, neutemeljeno visoke cene in pobira izjemne dobičke. Z določanjem razumnejših cen sistemi zdravstvenega varstva ne bi imeli toliko težav z zagotavljanjem sredstev za zdravila. 

Možnosti dodatnih obvladovalnih mehanizmov skorajda ni več. 

Rezerve so predvsem pri farmacevtski industriji, ki postavlja nerazumno, neutemeljeno visoke cene in pobira izjemne dobičke.

Katere pomembne izboljšane, kakovostnejše in varnejše možnosti zdravljenja so se pri nas odprle lani?

Lani je bilo uvedeno financiranje za zdravilo za zdravljenje spinalne mišične atrofije za otroke, letos bo uvedeno še financiranje za odrasle. 

Katera od zdravil pa pridejo v kratkem na slovenski trg, kaj se bolnikom obeta na tem področju? 

V letošnjem letu bodo verjetno največji izziv nova biološka zdravila za preprečevanje migrene in uvajanje novih onkoloških zdravil ter širjenje indikacij za tista onkološka zdravila, ki jih že financiramo, na primer za pljučnega raka.

V letošnjem letu bodo verjetno največji izziv nova biološka zdravila za preprečevanje migrene in uvajanje novih onkoloških zdravil.

 

Komentirate lahko na naši facebook strani.


Infografiki:

 

Inovacije​​

Izdatki za zdravila

 

 



Vse večji izdatki za zdravila na račun nominalnih, ne realnih stroškov?

»Bolezen nikoli ne spi, zato tudi inovacije v zdravstvu ne morejo mirovati. Prebojna odkritja na področju farmacije, ki rešujejo življenja, so rezultat strasti in predanosti tistih, ki so svoja življenja posvetili raziskovanju in razvoju novih zdravil,« poudarja mednarodni forum znanstveno-raziskovalnih družb, v katerem sodeluje 22 inovativnih farmacevtskih podjetij.

Tudi forum si v času, ko so pozivi po spremembah v zdravstvenem sistemu vse pogostejši in vse glasnejši – a še vedno neuslišani – želi sodelovanja pri snovanju sprememb, ki bodo pripomogle k boljši dostopnosti v slovenskem zdravstvu.

Po oceni farmacevtskih podjetij velja naraščanje stroškov za zdravila pripisati predvsem rasti nominalnih in ne realnih stroškov, kar je po besedah Katarine Verhnjak, predsednice uprave foruma, odraz tega, da živimo v dolgoživi družbi, ki se pospešeno stara, s starostjo pa so potrebe po zdravilih večje – pa tudi tega, da je ZZZS zelo uspešen pogajalec. »Cen zdravil si v Sloveniji nihče ne izmišljuje, ampak so strogo regulirane,« pravi Verhnjakova.

V sedmih letih (od leta 2010 do leta 2017) so cene predpisovanih zdravil pri nas realno padle za 35,6 odstotka; sicer je res, da so se celotni izdatki za zdravila v tem obdobju povečali za dober odstotek, predvsem na račun naraščajoče porabe zdravil v starajoči se družbi, pri čemer pa izdatki za zdravila naraščajo počasneje od porabe.

Najbolj brano