Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Problematična so lahko tudi prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora

Problematična so lahko tudi prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora

Projekt je lani zaživel tudi v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki ga vodi prim. asist. dr. Jernej Završnik. Kakšne so bile začetne izkušnje?

Problematična so lahko tudi prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora
Foto: iStock

Farmacevt svetovalec v mariborskem zdravstvenem domu farmakoterapijski pregled opravi na podlagi naloga, ki ga napiše zdravnik. Pomemben del tega pregleda je pogovor s pacientom, ki sicer ni nujen, je pa zelo zaželjen. Samo vpogled v zdravstveno dokumentacijo namreč farmacevta lahko vodi v napačno smer, medtem ko pacient v pogovoru lahko pojasni, kaj konkretno mu povzroča največje težave.

Tudi zdravniki so prepoznali vrednost tega projekta, pomen delovanja farmacevtskega svetovalca v sklopu strokovnega tima, ki po končanem pregledu napiše farmakoterapijski izvid, na podlagi katerega zdravnik lahko prilagodi terapijo, kadar je to potrebno.

Cilj: odprava težav zaradi zdravil

V ospredju projekta je namreč optimizacija terapije posameznega bolnika – za odpravo težav, ki jih povzroča zdravljenje z zdravili. Določene težave je mogoče rešiti že pri farmakoterapijskem pregledu; z bolnikom se je treba  pogovoriti, kako naj jemlje zdravila tudi v povezavi s hrano, kdaj pa, na primer, zaužiti le pol tablete namesto cele.

Primerjava nabora zdravil z izpisi diagnoz in laboratorijskih izvidov omogoča hitro ugotovitev, katero zdravilo posamezniku povzroča konkretne težave, katero pa morda spodbudi alergijski odziv. Prav zaradi tega je nujen celovit pregled pri farmacevtskem svetovalcu, ki traja dve uri in pol do tri ure.

Sprva je bilo iskanje odstopanj usmerjeno predvsem v klinično pomembne interakcije; te so nemalokrat pogojene s povečevanjem števila zdravil, ki jih mora oboleli jemati. A že zdaj je jasno, da bo nabor dela bistveno širši, kajti pacientom, kot pojasnjujejo v ZD Maribor, svetujejo tudi, kako ravnati pri zdravilih, pri katerih je uporaba zahtevnejša.

Primer: zdravila za inhalacijo

Tako je, na primer, pri inhalacijskih zdravilih. Pri zahtevnejših režimih odmerjanja pripravijo natančno shemo, ki se je mora bolnik pri jemanju dosledno držati – seveda pa pri vsakem pacientu pogledajo, ali obstajajo konkretni razlogi, zakaj se tega, namerno ali nenamerno, ne drži. Med nenamernimi vzroki za pojav težav je, denimo, nerazumevanje navodil, pogosti so tudi kratki stiki pri ravnanju z vsebniki, v katerih je zdravilo shranjeno.

Število neželenih klinično pomembnih interakcij ponavadi sovpada s številom zdravil, ki jih bolnik jemlje. Če je teh zdravil do deset, je klinično pomembnih interakcij lahko od sedem do osem odstotkov – kadar pa se nabor zdravil poveča na več kot 16, se klinične interakcije lahko pojavljajo celo v 40-odstotnem deležu. To je zelo odvisno od tega, kakšna je terapija in zdravljenju katere bolezni je namenjena – pri tem ni enotnega vzorca, po katerem bi farmacevtski svetovalci ukrepali, ampak je ukrepe treba prilagoditi vsakemu pacientu posebej.

Neželenih učinkov in interakcij pa ne zakrivijo le zdravila, predpisana na recept, ampak tudi prehranska dopolnila in zdravila, ki jih je mogoče kupiti brez recepta, med katerimi so tudi zdravila rastlinskega izvora.

Neželenih učinkov in interakcij ne zakrivijo le zdravila, predpisana na recept, ampak tudi prehranska dopolnila in zdravila, ki jih je mogoče kupiti brez recepta, med katerimi so tudi zdravila rastlinskega izvora.

Interakcij je ogromno, baza tovrstnih podatkov je velika, skorajda nepregledna – in prav zato je strokovno sodelovanje tudi na tem področju smiselno in utemeljeno.

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki farmacevtsko svetovanje neželeni učinki zdravila zdravljenje ZZZS

Pojavnost kliničnih interakcij

Če bolnik jemlje do deset zdravil, je klinično pomembnih interakcij lahko od sedem do osem odstotkov – kadar pa se nabor zdravil poveča na več kot 16, se klinične interakcije lahko pojavljajo celo v 40-odstotnem deležu.

 

Pregled terapije in pogovor pri farmacevtskem svetovalcu: do tri ure

Celovit pregled terapije pri farmacevtskem svetovalcu traja dve uri in pol do tri ure. Z bolnikom se je, denimo, treba pogovoriti, kako naj jemlje zdravila tudi v povezavi s hrano, kdaj pa, na primer, zaužiti le pol tablete namesto cele.

 

Najbolj brano