Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Verjetno se danes le še redki spomnijo, da se je Slovenija niti ne tako zelo daleč v preteklosti uvrščala med države z največjim bremenom raka materničnega vratu. Danes se s takšno situacijo spopadajo v Romuniji, medtem ko se je pri nas breme tega raka izrazito zmanjšalo, predvsem po zaslugi programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ki sicer sploh ne bi vedele, da so zbolele, s kasnejšim začetkom zdravljenja pa bi se možnosti za ozdravitev bistveno zmanjšale, terapija bi bila bistveno bolj invazivna, kakovost življenja neprimerljivo slabša ... Tako so na Slovenskem aktualni izzivi bistveno drugačni kot pred 20 leti, kajti po eni strani smo se že približali skorajda nepredstavljivi možnosti – odpravi tega raka. Po drugi strani pa se je pri odkrivanju tega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pred 50. letom starosti, v zadnjih petih letih zapletlo pri ženskah med 30. in 40. letom starosti; te so se v tem času bistveno redkeje kot sicer udeleževale pregleda pri osebnem ginekologu, posledično pa je bilo v sklopu programa Zora odkritih precej manj predrakavih sprememb.

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

V sklopu programa Zora pri ženskah v starosti od 30 do 39 let praviloma odkrijejo več kot tretjino vseh predrakavih sprememb na materničnem vratu – in to v fazi tako imenovane visoke stopnje. V zadnjih letih je dobršen del diagnoz, ki imajo sicer pri tej bolezni zelo dobro prognozo, »izpadel«; to pomeni, da neodkrite in posledično nezdravljene spremembe do naslednjega pregleda pri ginekologu lahko že napredujejo v raka materničnega vratu (RMV). Zato v sklopu tedna, namenjenega ozaveščanju o pomenu zaščite pred nastankom RMV (od 23. do 29. januarja), pri slovenskem združenju Europa Donna začenjajo z ozaveščevalno kampanjo o rakih rodil in raku dojk s povedim sloganom »Pravočasno odkrijmo ...«; tako želijo predvsem mlajše, aktivne ženske spodbuditi, da pravočasno poskrbijo za svoje zdravje.

»Želimo si, da bi ženske ginekološke preglede in udeležbo v presejalnih testiranjih prepoznale kot nekaj pozitivnega, kot odpiranje vrat novim priložnostim, ki jih čakajo, če bodo morebitne predrakave in zgodnje rakave spremembe na materničnem vratu prepoznane pravočasno,« poudarjajo pri združenju za boj proti raku dojk. Ob tem izpostavljajo, da tovrstne bolezenske spremembe najpogosteje odkrijejo pri mladih ženskah, ki imajo potem – prav po zaslugi pravočasnega ukrepanja – pred seboj še vse življenje, v katerem se v resnici skriva kopica priložnosti, le obiti jih ne smemo.

Želimo si, da bi ženske ginekološke preglede in udeležbo v presejalnih testiranjih prepoznale kot nekaj pozitivnega, kot odpiranje vrat novim priložnostim, ki jih čakajo, če bodo morebitne predrakave in zgodnje rakave spremembe na materničnem vratu prepoznane pravočasno.

slovensko združenje Europa Donna

Zakaj udeležba v programu Zora? 

Naj ob tem spomnimo, da v sklopu presejalnega programa preventivni odvzem brisa materničnega vratu opravi izbrani ginekolog, nakar v citološkem laboratoriju preverijo, ali so celice v brisu normalne (negativni bris) ali patološke (pozitivni bris). Bris je negativen pri veliki večini žensk, ki so v omenjeni program vključene med 20. in 64. letom starosti; lani je bil 95-odstotni delež vseh odvzetih brisov normalen, pri petih odstotkih pregledanih žensk pa je rezultat nakazal prisotnost bolezni. V takem primeru je sledil bodisi kontrolni pregled bodisi koloskopska in histopatološka diagnostika ter zdravljenje.

V resnici pa je – zlasti pri ženskah, ki redno obiskujejo ginekologa – sprememb, ki bi zahtevale takojšnjo histopatološko diagnostiko, malo; lani je bil takšno stanje odkrito le pri enoodstotnem deležu brisov.

Zlasti pri ženskah, ki redno obiskujejo ginekologa, je sprememb, ki bi zahtevale takojšnjo histopatološko diagnostiko in zdravljenje, malo; lani je bil takšno stanje odkrito le pri enem odstotku brisov.

Odprava raka materničnega vratu – Slovenija je blizu in obenem daleč

Toda čeprav je rak materničnega vratu med vsemi raki – medicina danes pozna in zdravi nekaj sto različnih – najbolj preprečljiv, še naprej predstavlja velik izziv, iz dveh razlogov. Je eden najpogostejših rakov, za katerimi zbolevajo ženske; na globalni ravni še vedno ostaja četrti najpogostejši rak pri ženskah. Po drugi strani pa realne možnosti, da bi korenito zmanjšali oziroma izničili njegovo pojavnost, ostajajo neizkoriščene. Zakaj? Le tiste države, ki bi dosegle troje: 70-odstotno udeležbo v presejalnih programih, takojšnje zdravljenje več kot 90 odstotkov odkritih predrakavih sprememb ter 90-odstotno precepljenost deklic proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), bi dosegle tudi odpravo RMV.

Slovenija dva od omenjenih treh ciljev že izpolnjuje. Po uvedbi presejalnega programa Zora se je incidenca raka materničnega vratu pri nas več kot prepolovila. Danes za tem rakom v Sloveniji na letni ravni zboli od 100 do 120 žensk; leta 2021, denimo, je za rakom materničnega vratu zbolelo 88 žensk, v sklopu programa Zora pa je bilo odkritih kar 1589 predrakavih sprememb visoke stopnje, pri katerih nemudoma sledi nadaljnja obravnava. 

Po uvedbi presejalnega programa Zora se je incidenca raka materničnega vratu pri nas več kot prepolovila. Danes za tem rakom v Sloveniji na letni ravni zboli od 100 do 120 žensk; leta 2021, denimo, je za rakom materničnega vratu zbolelo 88 žensk, v sklopu programa Zora pa je bilo odkritih kar 1589 predrakavih sprememb visoke stopnje, pri katerih nemudoma sledi nadaljnja obravnava. 

Zatakne se pri zaščiti s cepljenjem 

Takšno razmerje nakazuje, da ima Slovenija vse možnosti, da postane prva država na stari celini, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu. Zatakne pa se pri zaščiti s cepljenjem, ki se izvaja v šestem razredu osnovne šole, tako pri deklicah kot pri dečkih, kajti najpogostejši genotipi HPV ne povzročajo le 90 odstotkov RMV, ampak tudi druge rake spolovil, raka danke in raka ustnega dela žrela ter do 90 odstotkov genitalnih bradavic; s pravočasno zaščito je zbolevnost za temi obolenji mogoče učinkovito preprečiti. 

A tudi na tej ravni se razbijanje tabujev in predsodkov odvija počasi – to, med drugim, potrjujejo podatki, po katerih je precepljenost proti okužbam s HPV po Evropi precej raznolika, saj se giblje od manj kot 5-odstotnega do več kot 90-odstotnega deleža.

Pri nas je (po preliminarnih podatkih elektronskega registra cepljenih) do 14. novembra lani prvi odmerek cepiva proti HPV prejelo 54,7 odstotka šestošolk in 31 odstotkov šestošolcev, medtem ko je drugi odmerek prejelo 41,8 odstotka deklic in 21,7 odstotka dečkov, rojenih leta 2010. Najvišja je bila precepljenost v Ravnah na Koroškem, najnižja v ljubljanski regiji.

Takšno razmerje nakazuje, da ima Slovenija vse možnosti, da postane prva država na stari celini, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu – a tudi na tej ravni se pri nas razbijanje tabujev in predsodkov odvija počasi.


V tem kontekstu velja omeniti tudi evropski načrt za boj proti raku, ki fokus usmerja v izpostavljanje pomena zaščite zaščite s cepljenjem proti virusom, ki povzročajo raka. V pripravi pa so tudi prva evropska priporočila za preprečevanje rakov, ki jih povzročajo okužbe – v pripravo novosti je aktivno vpeta tudi Slovenija.

cepljenje proti HPV

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

rak materničnega vratu

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona