»Mislim, da je treba ljudem iskreno povedati, da osnovnega zdravstva, kakršnega smo poznali, ni več – deluje le še na papirju, izbrani osebni zdravnik pa postaja privilegij,« je že pred dobrima dvema letoma v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu novogoriškega zdravstvenega doma skrbi tudi za varovance dveh domov za starejše in tako zelo dobro ve, o čem govori, ko opozarja na nesmiselne danosti obstoječega sistema – na primer procesov dela, ki se pri zdravstvenih timih že tri desetletja niso kaj dosti spremenili: »Kot da smo zabetoniran otok sredi deroče reke, od odločevalcev, politikov in celo nekdanjih zdravstvenih ministrov pa vedno znova poslušamo, kako da so zdravniki pred 30 leti lahko naredili vse, čeprav jih je bilo manj.«

Ob tem pa se, kot opozarja Polona Campolunghi Pegan, pristojne institucije in nosilci moči vedno znova izognejo merjenju resničnih obremenitev, pozabijo upoštevati spremenjene okoliščine za delo z bolniki, ukrepe pa nemalokrat snujejo na podlagi anekdotičnih izkušenj posameznikov, češ da je obremenjenost zdravstvenega sistema in v njem zaposlenih namišljena.

Saniranje posledic dolgoletnega neukrepanja je nujno

Podobno je Polona Campolunghi Pegan opozarjala in se spraševala tudi v decembrskem strokovnem glasilu Isis: »Že več let je glavna obljuba vsakega ministra ali ministrice za zdravje, da bo poskrbel(a) za dostopnejšo primarno raven, v resnici pa razkorak med pričakovanji in resničnim stanjem našega utrujenega zdravstvenega sistema še naprej ustvarja napetosti, ki se ob splošni družbeni klimi nemalokrat stopnjujejo v verbalno nasilje in grožnje ... Kako smo lahko zdravniki, drugi zdravstveni delavci in predvsem bolniki talci demagogije in vpliva tistih institucij in nosilcev moči, ki zaradi neznanja, odsotnosti odgovornosti ali osebnih interesov ne želijo, da bi se analiziralo realne podatke in posodobilo delovne procese, da bodo ti prilagojeni zmožnostim zdravstvenega sistema in dejanskim potrebam družbe?«

Če bi tovrstnim strokovnim opozorilom, izkustvenim svarilom in poglobljenim razglabljanjem, ki se v Sloveniji vrstijo že leta, prisluhnili takrat, ko okostje sistema še ni bilo tako zelo načeto, bi bila slika zdravstva danes bistveno drugačna – z vidika zaposlenih, predvsem pa z zornega kota obolelih. Tako nedopustno dolgih zamikov pri čakanju na preiskave, diagnostiko in začetek zdravljenja, kot smo jim priča danes, zagotovo ne bi bilo. Odliv strokovnega kadra se ne bi spremenil v skorajda neozdravljivo sistemsko ahilovo peto, ampak bi se zdravstvo lahko, denimo, osredotočilo na prenovo tistih delov sistema, ki njegovo delovanje ovirajo oziroma onemogočajo, namesto da bi ga spodbujali.

Stavka: klic na pomoč, grožnja ali edina možnost za iskanje dialoga?

V danih okoliščinah je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pred slabim mesecem dni znova napovedal stavko, za zdaj zgolj opozorilno; ta se bo, če glavni stavkovni odbor tik pred zdajci ne bo sprejel drugačne odločitve, odvila jutri, 9. januarja. Če se vlada ne bo odzvala na poziv zdravništva k pogajanjem in izpolnitvi doslej neuresničenih zagotovil o sprejetju sistemskih sprememb, se bo stavka nadaljevala v ponedeljek, 15. januarja. A takrat protest slovenskega (zobo)zdravništva ne bo več zgolj opozorilne narave, ampak naj bi trajal do sklenitve sporazuma med sindikalno in vladno stranjo glede stavkovnih zahtev.

Zaradi krča, v katerem je primorano delovati zdravstvo, stavko podpirajo tudi druga zdravniška strokovna združenja, saj naj bi le tako lahko pripomogli k ohranitvi javnega zdravstvenega sistema pa tudi ali predvsem k zagotovitvi boljše dostopnosti in obravnave bolnikov. 

Tako so, denimo, tudi v strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov izrazili podporo aktivnostim Fidesa, »presenečeni nad aktivnostmi odločevalcev, ki vodijo v razpad javnega zdravstvenega sistema, kakršnega poznamo. Vsekakor so v vedno slabšem položaju ne samo zdravstveni delavci, ampak predvsem bolniki, ki bi si zaslužili varno, strokovno in predvsem dostopno obravnavo.« Po oceni združenja edino možno dolgoročno rešitev predstavlja oziroma prinaša javni zdravstveni sistem, kakršnega pozna vsa razvita Zahodna Evropa – ureditev, v kateri je bolnik v središču sistema tudi v resnici, ne le na papirju. 

Iskanje recepta za rešitev javnega zdravstva

Glede tega, kakšna naj bi bila najoptimalnejša vizija reševanja slovenskega zdravstva, enotnega recepta ni. Res pa je, da je diagnoza sistema danes že tako skrb vzbujajoča, da je vsakršno odlašanje z začetkom zdravljenja lahko usodno – za vse, tako za zaposlene kot za paciente. Da lepljenje obližev, ki je v minulih dekadah postalo najpogostejša praksa prekrivanja resničnih težav, ne bo pomagalo prav nikomur, je jasno. 

Zato bi bil edini pravi pristop začetek tvornega dialoga. Skupnega iskanja rešitev, ki bodo pacientom odprle vrata za vstop v sistem takrat, ko bodo ti potrebovali obravnavo – in ne šele z dolgotrajnim zamikom, ko vse zmožnosti sodobne medicine in vse zdravniško znanje ne bodo mogli popraviti škode, nastale med dolgotrajnim čakanjem.

Čas je za tvorni dialog in za skupno iskanje rešitev za zdravstvo, v njem zaposlene in, seveda, tudi ali predvsem za vse, zaradi katerih sistem obstaja: za obolele. Tovrstnih obljub se je nabralo ničkoliko – treba je začeti z njihovim uresničevanjem.

Vlada se bo s Fidesom, ki ga poziva k preklicu stavke, pogajala o vzpostavitvi ustreznejšega sistema

Vlada se je na napoved zdravniške opozorilne stavke in pozive (zobo)zdravniškega sindikata Fides k dialogu, v katerem naj bi dorekli, kdaj in kako bo prišlo do uresničitve stavkovnih zahtev, odzvala nocoj – šele potem, ko je bila odločitev o stavki zaradi umanjkanja vsakršnega dialoga nepreklicno potrjena. 

V sporočilu za javnost so četrt čez deseto uro zvečer iz vladnega urada za komuniciranje sporočili, da je bila na dopisni seji določena vladna pogajalska skupina (vodil jo bo Mirko Stopar, višji sekretar z ministrstva za javno upravo, njegov namestnik pa bo Denis Kordež, državni sekretar z ministrstva za zdravje). Vlada pa je sprejela tudi – resnici na ljubo precej pozno – izhodišča za pogajanja.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada verjame, da je »le v dialogu z zdravniki in zobozdravniki v okviru enotnega plačnega sistema javnega sektorja mogoče vzpostaviti sistem, ki bo ustrezno odgovarjal na današnje izzive«.

Zdravnike pa so pozvali, naj se v interesu pacientov stavki odpovedo.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.