»V času epidemije in po njej smo bili priča krčenju obsega pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Realnost slovenskega sistema javnega zdravstva je, da tisoče ljudi pušča brez osebnega zdravnika, ginekologa in dostopa do zobozdravnika, vrste za specialistične obravnave in zdravstvene posege pa so nesprejemljivo dolge. Nenazadnje nam tragični primer minulih dni kaže tudi nevzdržno sliko na področju zagotavljanja nujne medicinske pomoči, ki ljudi pušča umirati pred vrati,« je v odzivu na sporočilo (za zdaj) ene od zavarovalnic, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zapisala Urša Zgojznik, sopredsednica Vesne – zelene stranke.

Zavarovalniško sporočilo o zvišanju premije, ki ga je mogoče ovrednotiti kot povsem neumestno in nedopustno, je v javnosti izzvenelo kot posmeh počutju obolelim, ujetim v čakalnih vrstah, in kot drezanje v osir.

Ukinitev ali finančna okrepitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Ukinitev tako imenovanega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, poimenovanega tudi kot dodatno ali dopolnilno zavarovanje, je bila tako ali tako napovedana, obljube politike (ne le zdravstvene) pa so se strnile v zagotavljanje osredotočenosti v dobrobit slehernika, ki oziroma ko potrebuje ažurno, kakovostno, varno in celovito zdravstveno-varstveno obravnavo.

In prav zaradi tega se aktualna zavarovalniška napoved – ta je v javnosti najpogosteje ovrednotena kot »sramota« – zdi kot prelomnica, na kateri se bo najbolj jasno pokazalo, kako iskreni so nameni reformiranja slovenskega zdravstva v dobro pacientov.

Ljudje so v izjemni stiski

Z reformo naj bi sledili temu cilju, toda kaj, ko naj bi reforma v celoti zaživela šele čez dve leti. Ključno vprašanje je, kako ukrepati zdaj, ko je jasno, da je bistveno pomembnejši od celovitih sistemskih ukrepov takojšnji fokus na tiste bolnike, ki – zaradi različnih razlogov – danes ne morejo priti do zdravljenja.

Javnost je upravičeno razburjena, ljudje so v izjemni stiski. In v tej stiski se jih zagotovila, da bo čez dve leti bistveno bolje, ne dotaknejo – kajti takrat teh ljudi, ki so še vedno brez diagnoze, čakajoč na preiskave ali na operacijo, morda ne bo več. Pa pri tem sploh ni več smiselno naštevati številnih primerov, ko bolnik, ki bi po vseh strokovnih uzusih potreboval takojšnjo obravnavo, dobi napotnico s takšno stopnjo nujnosti, da ga ta oznaka uvrsti med čakajoče, ki bodo prišli na vrsto šele čez leto ali dve ...

Začenja se nov revolt ...

Zato se v času, ko smo vsi stavili na spodbudne reformne preobrate, začenja nov revolt – revolt zavarovancev, ki zavarovalnicam niso več pripravljeni pomagati h kopičenju dobičkov, medtem ko sami ostajajo ujetniki bolezni. Marketinško usmerjene floskule preprosto ne zaležejo več, bolečina bolnikov, ki so prepuščeni samim sebi, je prevelika. 

V tem smislu stranka Vesna sporoča, da si prizadevajo za zagotavljanje resnično enakega dostopa do javnega zdravstva, ki je že močno načeto, ob tem pa vedno nova in dražja zavarovanja to dostopnost še dodatno odmikajo od velike skupine državljanov ...
 

... težave so znane, še vedno aktualne

»Pomanjkanje zdravstvenega osebja, pomanjkljiva in zastarela oprema in prostori, prenizek delež sredstev (pod povprečjem EU), ki jih namenjamo javnemu zdravstvu – vse to je dodatno prizadelo zdravstveni sistem. Zanemarjanje primarnega zdravstva v zadnjih 25 letih je pustilo jasne posledice. Z različnimi sistemi spodbud (štipendije, plače, možnosti dodatnega izobraževanja, ustreznejši delovni urniki ...) bi lahko povečali število zdravnikov, ki jih kronično primanjkuje. Prav tako so v zdravstvu velike razlike v plačah, prikrajšani so predvsem mladi zdravniki,« opozarjajo v zeleni stranki Vesna.

Ob tem pa Urša Zgojznik izpostavlja danosti v zdravstvu, ki so znane že dolgo, ne pa tudi odpravljene: »Številne zlorabe plačnega sistema ter visoka korupcijska tveganja, povezana z nabavo medicinske opreme, pripomočkov in zdravil ustvarjajo nenehno finančno luknjo v zdravstvenem sistemu. Finančne vire je zato treba iskati najprej tam, ne pa na plečih zavarovancev!«

Spremembe v zdravstvu so nujne, resničnostna logistika je drugačna ...

In res je tako.

Toda v politikantski maniri, ki pri nas že ničkoliko let ni dopustila izvedbe prave, celovite, v dobro ljudi usmerjene reforme zdravstva, se kopja spet lomijo na plečih zavarovancev. Pacientov. Obolelih. Svojcev obolelih. Ti si, tako kot zaposleni v zdravstvu, želijo sprememb v sistemu, v katerem je napočil skrajni čas, da začne spet delovati s polno paro. Toda kaj, ko resničnostna logistika temu preprosto ne zmore slediti – ne v tem trenutku, ne v danih pogojih. 

Zato je odločitev za zvišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja resnično nekaj, česar se mora Slovenija sramovati. In morda je svetovni dan zdravja (7. april) ustrezna iztočnica, da zavarovalnica, ki je takšno odločitev sprejela, to odločitev tudi umakne in se, kot bi se spodobilo, posuje s pepelom. Kajti Slovenci si ne želimo demagogije – zaslužimo si boljše razmere od teh, ki nam v zdravstveni sferi že vse predolgo krojijo usodo. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani