Vsakemu starejšemu, ki živi v domu za ostarele, je treba zagotoviti osnovne življenje aktivnosti – osebno higieno, redno preoblačenje, pomoč pri gibanju, zagotavljanje ustreznega položaja pri ležanju, pomoč pri izločanju in odvajanju, vključno s pogovorom in obveščenostjo o razmerah, ki so zakrivile, da so v marsikaterem domu že pred mesecem dni zaprli vrata za obiskovalce in uvedli karanteno. Predvsem pa se, kot je še opozorilo vodstvo Srebrne niti v današnjem javnem pismu, naslovljenem na vlado, varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti in na skupnost socialnih zavodov, »soočamo z vedno večjo diskriminacijo starejših, kar še posebej prihaja do izraza v času epidemije koronavirusa«. V nekaterih domovih so namreč do nadaljnjega ukinili celo kopanje starejših.

Starejši so že tako ali tako med najbolj izpostavljenimi in tudi med najbolj ogroženimi, da bodo po okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 bolezen COVID-19 prebolevali v najtežji obliki, zato je zaščita njihove ranljivosti nujna. Mnogi, ki živijo doma, bodisi sami bodisi s svojci, se v resnici ne zavedajo, kaj pomenijo ukrepi v smislu priporočila »ostani doma«. Zato bodo od danes naprej nujne nakupe lahko opravili le dopoldne, med 8. in 10. uro, v času, ko je možnost kupovanja najnujnejših živil in potrebščin rezervirana tudi za nosečnice in invalide, na način, ki naj bi omejil možnost okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2. 

Biserka Marolt Meden: »Poslavljanja od umirajočih ne bo mogoče nadoknaditi«

Biserka Marolt Meden opozarja, da v domovih za starejše preprosto ni dovolj zmogljivosti, da bi lahko učinkovito in varno obvladovali in preprečevali okužbe z novim koronavirusom. 

Zato je jasno, da se bo v domovih potrebam po ohranjanju stikov, ki zlasti starejšim in osamljenim predstavljajo neprecenljivo vrednost in nujno poživitev vsakdana, do nadaljnjega treba odreči, vsaj tistim »v živo«. Za ohranjanje stikov varovancev z domačimi skrbijo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri čemer pa Srebrna nit opozarja, da se je na ponudbo nacionalnega operaterja, ki je vsem 120 domovom do konca junija pripravljen brezplačno zagotoviti po tri mobilne telefone z neomejeno možnostjo klicev in video klicev, odzvalo le 60 zavodov.

Sicer pa Biserka Marolt Meden vodstva posameznih domov opozarja, naj upoštevajo pobudo ministrstva za zdravje ter tudi v času epidemije vendarle dopustijo obisk umirajočega, ki mora biti vnaprej dogovorjen, med obiskom pa zagotovljeni vsi ukrepi, ki preprečujejo možnost prenosa okužbe, kajti »poslavljanja od umirajočih v mirnejših časih ne bo mogoče nadoknaditi«.

»Starejši, katerih glas smo, pogrešajo stike s svojimi bližnjimi, pogrešajo sprehode v naravi, priboljške, toaletne potrebščine, baterije za slušne aparate, revije, križanke, ki smo jih pred epidemijo prinašali sorodniki,« poudarjajo v združenju za dostojno starost. Zato se jim zdi spodbudno in edino prav, da sorodniki zdaj te stvari lahko dostavijo v dom, seveda ob upoštevanju pogojev za preprečevanje prenosa okužbe – pogrešajo pa, ker na večini spletnih strani domov za starejše ta informacija ni objavljena, zato tudi vsi sorodniki niso seznanjeni s to možnostjo.

Vodstvo Srebrne niti pa med drugim opozarja na nujnost aktivacije vseh zdravstvenih delavcev, da ti, ki so najbolj izpostavljeni, ne bodo izgoreli ali zboleli. »Že tako nezadostna zdravstvena oskrba s strani zdravnikov (zaradi neprimernih standardov) nujno kliče po aktiviranju mladih zdravnikov ali tistih zdravnikov, ki so zaprli svoje ordinacije (zlasti koncesionarji) in so na čakanju doma,« meni Biserka Marolt Meden.

V boju proti epidemiji pomagajo vsi zdravniki, ne glede na delovno-pravni status

Ob tem javnem pismu, ki upravičeno opozarja na sistemske pomanjkljivosti, pa je vendarle treba spomniti, da so v zdravstvu v boju proti epidemiji in v želji po čim učinkovitejšem preprečevanju porasta obolenj aktivirali vse delovno aktivne zdravnike, ne glede na njihov delovno-pravni status, vključno s študenti medicine, tako da tovrstna opozorila niso utemeljena. Res pa je, da kljub aktivaciji vseh zdravstvenih delavcev, ki jih premore Slovenija, v sistemu lahko pride do zloma, če se bo širjenje bolezni COVID-19 nadaljevalo in bodo potrebe po hospitalizaciji obolelih presegle zmogljivosti sistema, ki je že v normalnih razmerah v prenekateri veji medicine zaradi kadrovskega in logističnega manka komajda kos izzivom v smislu celovitega zagotavljanja kakovostnega in varnega dela.

Zato – ostanite doma; ko greste ven, pa upoštevanje vse ključne samozaščitne ukrepe, vključno z doslednim umivanjem in razkuževanjem rok, ohranjanjem fizične razdalje ter uporabo rokavic v trgovini, kamor boste do konca epidemije lahko vstopili le, če boste imeli območje ust in nosu prekrito, pa čeprav samo z ruto ali šalom.

»Če bo število bolnikov naraščalo tako kot doslej, tega ne bomo zmogli«

K upoštevanju ukrepov in priporočil, pa tudi v času epidemije veljavnih prepovedi, je danes ponovno opozoril tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki pojasnjuje, da bo ukrepe za zajezitev epidemije treba spreminjati tudi v prihodnje – glede na dognanja držav, ki so se z novim virusom morale spopasti prej kot Slovenija, in v skladu z dogajanjem, ki ga je v zvezi s pandemijo treba nenehno spremljati in se nanj ažurno odzivati.

Tudi prof. dr. Bojana Beović, ki z ekipo skrbi za celovito usklajevanje in vzpostavljanje ukrepov, ki naj bi pripomogli k nemotenemu delovanja zdravstva, predvsem pa pomagali preprečiti nadaljnje širjenje epidemije, poudarja, da zdravniki absolutno podpirajo nove ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost prenosa novega koronavirusa med prebivalci.

In prav zato je, da bi na Slovenskem res čim bolj onemogočili širjenje bolezni COVID-19, ponovno poudarila, naj vsak med nami vztraja pri ohranjanju fizične (ne socialne) razdalje, pri dosledni higieni rok ter nošenju obrazne maske na javnih mestih, saj bomo tako onemogočili prenos okužbe prav v primerih, ko se pri obolelem znaki bolezni še ne kažejo, virus pa se – če smo brez zaščite – pospešeno prenaša.

Zakaj bi se resnično vsakdo med nami moral držati teh napotil in ukrepov? »Če bo število bolnikov, ki zaradi COVID-19 potrebujejo zdravljenje v bolnišnici in intenzivno nego, naraščalo tako kot doslej, tega ne bomo zmogli.« In tudi zaradi tega, na kar opozarja prof. Beovićeva: »Če bi pri nas epidemija potekala tako hitro, kot je prvi mesec v Bergamu, bi bilo danes stanje v Sloveniji bistveno drugačno.« 

Tudi zato velja pozabiti bodisi na hipne prebliske bodisi na konstantno aroganco, ki marsikomu še vedno narekuje, naj ravna po svoje, saj da v resnici sploh ne gre za pravo epidemijo, kaj šele pandemijo. Takšni škodljivi pamfleti, ki jih na spletu ne manjka, se nas preprosto ne smejo dotakniti, kajti bolje je potrpeti še nekaj časa in skrbeti za (samo)zaščito – da bi številke, ki prikazujejo posledice okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, ostale čim bliže zdajšnji ravni in se počasi, a vztrajno začele zmanjševati.

Simbolične fotografije: iStock; Biserka Marolt Meden: STA; Tomaž Gantar in Bojana Beović: UKOM

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.