Pravzaprav smo priča svojevrstnemu fenomenu, kajti vsi se dobro spominjamo, kako dolgotrajne in vedno znova neuspešne so bile pobude za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in za ustreznejšo ureditev sistema, v katerem bi se zbrane rezerve porabile izključno za to, čemur so bile v osnovi namenjene: za zdravljenje. Tokratni revolt prebivalstva je, kot kaže, pripomogel k preprečitvi ukrepa, ki bi lahko prispeval k nadaljnjemu razslojevanju in povečevanju neenakosti pri dostopnosti do zdravje.
Ob tem pa je jasno, da bo za zagotovitev pravočasne dostopnosti do poglobljene in celovite diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije moralo preteči še precej vode – tako kot do sprejetja reforme, katere uveljavitev se danes, glede na aktualne in akutne razmere slovenskega zdravstva, zdi vse preveč oddaljena. A na poti k boljši dostopnosti do zdravljenja, ki je zdaj na prenekateri ravni zaznamovano s tako dolgimi čakalnimi vrstami, da preprosto ne sme biti pogojevana z višanjem zavarovalniških vplačil, je ena ovira umaknjena. Vsaj začasno ...
Tokratni revolt prebivalstva je, kot kaže, pripomogel k preprečitvi ukrepa, ki bi lahko prispeval k nadaljnjemu razslojevanju in povečevanju neenakosti pri dostopnosti do zdravje. Na poti k boljši dostopnosti do zdravljenja, ki je zdaj na prenekateri ravni zaznamovano s tako dolgimi čakalnimi vrstami, da preprosto ne sme biti pogojevana z višanjem zavarovalniških vplačil, je ena ovira umaknjena. Vsaj začasno ...
Preprečitev povečevanja neenakosti ...
Če bi tudi v resnici prišlo do napovedanega zvišanja mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi se mnogi, ki jim zvišanje premije za 10,39 evra na mesečni ravni predstavlja nesorazmeren dodatni strošek za družinski proračun, tovrstnemu zavarovanju odrekli. In posledično bi se neenakosti v dostopnosti do zdravstvenih storitev še dodatno povečale.
Če bi posameznik, ki bi se omenjenemu zavarovanju odpovedal, resno zbolel, bi to vodilo v hudo finančno stisko. Doplačila za zdravljenje v bolnišnici namreč lahko pri nekom, ki ima sklenjeno zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje, hitro dosežejo vrtoglave zneske. Lahko si le predstavljamo, kako bi se posledično povečale stiske in neenakosti ne le pri dostopnosti do zdravstvenih storitev, ampak tudi nasploh v življenju ...
Če bi posameznik, ki bi se omenjenemu zavarovanju odpovedal, resno zbolel, bi to vodilo v hudo finančno stisko. Doplačila za zdravljenje v bolnišnici namreč lahko pri nekom, ki ima sklenjeno zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje, hitro dosežejo vrtoglave zneske.
... in zmanjšanje kalvarije čakajočih?
Da bi preprečili takšno dogajanje, je danes vlada na dopisni seji izdala uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Se pa v javnosti (tudi strokovni) že vrstijo ocene, da gre pri vključitvi prostovoljnega zavarovanja v obvezno za podražitev osnovnega zavarovanja pod krinko ukinitve prostovoljnega. In opozorila, da se bodo pojavila (tako kot vedno) nova zavarovanja ...
Zavarovanci se sprašujejo, kaj oziroma koliko bodo glede na to, da se bo v zdravstveno blagajno (ZZZS) stekalo bistveno več denarja kot doslej, dobili hitreje oziroma več kot doslej. Dileme, ali se bodo razmere posledično res izboljšale ali ne, so logične, kajti dvomi, še zlasti glede razmer in razmerij v zdravstvu, so obstajali vedno – in vedno bodo.
A ti se praviloma razblinijo takoj, ko nekdo, ki mu postavijo resno diagnozo, zaradi katere potrebuje kompleksno zdravljenje, dobi ustrezno zdravstveno oskrbo. Takrat se človek lahko na lastni koži prepriča, kako (še vedno in kljub vsemu) dobro urejeno zdravstveno varstvo imamo na Slovenskem.
Zavarovanci se sprašujejo, kaj oziroma koliko bodo glede na to, da se bo v zdravstveno blagajno (ZZZS) stekalo bistveno več denarja kot doslej, dobili hitreje oziroma več kot doslej. Dileme, ali se bodo razmere posledično res izboljšale ali ne, so logične, kajti dvomi, še zlasti glede razmer in razmerij v zdravstvu, so obstajali vedno – in vedno bodo.
Kvadratura zdravstvenega kroga
Po podatkih ZZZS se je med letoma 2004 in 2022 število zavarovancev pri nas povečalo za 165.924; v istem obdobju se je število zavarovancev, starejših od 65 let, podvojilo. Po drugi strani pa so zelo povedni podatki o napredku medicine: medtem ko je sredi prejšnjega stoletja medicina potrebovala 50 let, da se je njeno znanje podvojilo, se danes to zgodi že v dveh mesecih (podatek za leto 2020). Tudi ti podatki, na katere v aktualnih razmerah opozarja zdravniška zbornica, vsaj delno pojasnijo, zakaj se kvadratura kroga v zdravstvu preprosto ne izide: potrebe po zdravstvenih storitvah se izrazito povečujejo, izdatki, tudi ali predvsem na račun vse bolj sofisticiranih znanstvenih dognanj in vedno novih zdravljenj, posledično naraščajo.
Vlada se je v konkretnem primeru odzvala kot varuh javnega interesa, kajti socialna varnost na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja mora biti brezkompromisno zagotovljena. Z določitvijo najvišje cene za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so za zdaj zaščiteni predvsem finančno šibkejši.
Poslanska skupina Svoboda je, kot je znano, v kontekstu dogajanja v zadnjem tednu v zakonodajni postopek že vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo prenesla tako dolgo pričakovano, zahtevano in napovedovano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, do katere pa iz najrazličnejših razlogov doslej ni prišlo.
Po podatkih ZZZS se je med letoma 2004 in 2022 število zavarovancev pri nas povečalo za 165.924; v istem obdobju se je število zavarovancev, starejših od 65 let, podvojilo. Po drugi strani pa so zelo povedni podatki o napredku medicine: medtem ko je sredi prejšnjega stoletja medicina potrebovala 50 let, da se je njeno znanje podvojilo, se danes to zgodi že v dveh mesecih.
Iskanje odgovorov in pojasnil
Zavarovanci bodo v prihodnje ta znesek vplačevali v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja v enotnem fiksnem znesku. Denar se bo po sprejetju in uveljavitvi novele zakona stekal v zdravstveno blagajno, s katero upravlja zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Obvezni zdravstveni prispevek (za zaposlene ga bo kril delodajalec, za upokojence zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – ZPIZ, za določene skupine bo vsoto kril državni proračun ...) bo znašal 35 evrov, pri čemer bo enkrat na leto možna valorizacija te vsote.
Vendar pa tudi omenjena dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sproža številne pomisleke, na katere bodo predlagatelji morali nedvoumno odgovoriti v sklopu rednega zakonodajnega postopka.
Tudi omenjena dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sproža številne pomisleke, na katere bodo predlagatelji morali nedvoumno odgovoriti v sklopu rednega zakonodajnega postopka.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
