»Bolnike bomo z gensko terapijo zdravili tako, da jim bomo najprej vbrizgali genski zapis za interlevkin-12 (IL-12) oziroma plazmidno DNA z zapisom ZII 12. Plazmid bomo v celice tumorja vnesli z elektroporacijo. Potem pa bodo interlevkin-12, ki spodbuja delovanje imunskega sistema in deluje tudi protitumorsko, celice proizvajale same,« poudarja prof. dr. Gregor Serša, ki v sklopu ljubljanskega onkološkega inštituta vodi Oddelek za eksperimentalno onkologijo.
Interlevkini so skupina citokinov, ki jih izločajo zlasti makrofagi; funkcije različnih interlevkinov so različne. Interlevkin-12 (IL-12) spodbuja delovanje celic ubijalk, ki uničujejo rakave celice.
Ta novi biotehnološki pristop bo tako v kratkem prišel do bolnikov, a za zdaj zgolj na raziskovalni ravni. »Do širše uporabe pa bo preteklo še kar nekaj časa, saj bo učinkovitost genske terapije treba potrditi tudi v sklopu nadaljnjih kliničnih raziskav, torej v fazi dve in fazi tri,« dodaja prof. Serša.
Po oceni partnerjev projekta gre za verjetno najuspešnejši javno sofinancirani projekt (finančna sredstva so bila delno zagotovljena iz državnega proračuna, delno pa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) na področju biotehnologije in medicine v Sloveniji, kajti pri inovativni tehnologiji je bila že zdaj dosežena celovita gradacija – od razvoja tehnologije in okolja do proizvodnje genskega zdravila in klinične izvedbe genske terapije.
Pridobitev dovoljenja JAZMP za izvedbo klinične študije je bil zadnji kamenček v mozaiku, vzpostavljena pa je tudi že platforma, ki omogoča razvoj novih genskih zdravil ali cepiv na osnovi DNA ali RNA tehnologij – pa tudi izvedbo procesa, proizvodnje, predkliničnega testiranja ter izvajanja kliničnih študij za domače ali za globalno okolje.
Ta pomembni dosežek slovenske znanosti predstavlja odlično iztočnico za vpogled v izzive na področju genske terapije na Slovenskem in nadaljnji razvoj na tem področju, zato bodo o tem na strokovno-znanstveni ravni razpravljali čez mesec dni na simpoziju, ki ga bo omenjeni konzorcij pripravil v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU).
V sklopu prve faze kliničnega preizkušanja prvega slovenskega genskega zdravila bodo z gensko terapijo zdravili bolnike, ki imajo kožnega raka na glavi ali na vratu.
V projektu so poleg Onkološkega inštituta Ljubljana sodelovali tudi Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ljubljanskega UKC, Veterinarska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, COBIK, Iskra PIO in JAFRAL.
Simbolični fotografiji: iStock; portret Gregorja Serše: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
